Če uporabljate to stran, se strinjate z uporabo piškotkov za analize, prilagoditev vsebine in oglasov. Spoznajte več | Zapri

sreda, 14. december 2016

Gregor Kovačič | V bančništvu disruptivno razmišljajo vsi razen bank

Najprej se opravičujem za uporabo tujke v naslovu, a drugače ni šlo. Disrupcija postaja najmodernejša beseda v sodobnem poslovanju in v naslednjih letih se ji ne bomo mogli ogniti. Odkar sem naredil napako in si ogledal nekaj izdelkov na Kickstarterju (ironično, storitvi, ki ima zelo disruptiven vpliv na financiranje poslovnih projektov), mi po spletu sledijo oglasi, ki mi obljubljajo samo revolucionarne spremembe ustaljenih konceptov.

V zadnjih dneh sem tako videl zvonec za kolo, ki naj bi nam vsem spremenil življenja, kemične svinčnike, za katere proizvajalec pravi, da bodo porušili naše razumevanje pisal, in cel kup denarnic, ki bodo za vedno rešile vse naše težave s spravljanjem denarja v žep. Izraz disrupcija se v praksi uporablja precej svobodno.

Spletni slovar www.dictionary.com jo definira na naslednji način:

Radikalna sprememba v industriji, poslovni strategiji in podobnem, posebej takšna, ki prinese nove izdelke in storitve, ki oblikujejo nova tržišča.

Ključni element disrupcije je torej ustvarjanje novih segmentov, novih tržišč, ki naj bi podjetjem ponudila rast izven obstoječih konkurenčnih okolij. Kako se ta pristop udejanja v bančnem sektorju?

Bančništvu gre (globalno) bolje kot kadarkoli

Wall Street Journal poroča, da so banke že leta 2012 ustvarjale takšne dobičke, kot so jih imele pred krizo. Rast se od takrat samo še nadaljuje in na prvi pogled je bančni sektor več kot zdrav in uspešen. Po drugi strani se ne moremo izogniti grafu (spodaj), ki prikazuje rast različnih vrst podjetij, ki so aktivna v bančnem sektorju.

Rast se pojavlja predvsem izven tradicionalnih bank, z novimi ponudniki rešitev in storitev, ki posegajo v industrijo bančništva ali storitve, ki so jih tradicionalno nudile banke.

 

Rast premoženja bank je torej obetavna, a stalno rast globalnih bančnih dobičkov podpirajo predvsem nove kitajske banke. Vedno več bančnih storitev nudijo podjetja, ki z bankami niso neposredno povezana in sebe ne vidijo kot ponudnika bančnih storitev.

Primež bank v industriji bančnih storitev je vedno šibkejši in vsak dan se pojavljajo novi konkurenti, ki jim odžirajo male dele obstoječih tržišč in odpirajo nova tržišča. V letih, ko so se banke intenzivno ukvarjale z restrukturiranjem svojih sredstev ter uvajanjem novih in novih sprememb, ki jih je zahtevala vedno ostrejša zakonodaja, so mala in velika tehnološka podjetja tiho vdirala v njihova ustaljena tržišča.

Deloitte med 5 glavnih izzivov bank prišteva 4 grožnje zunanjih vplivov

Organizacija Deloitte je letos objavila 5 največjih groženj za evropske banke. Poleg premikov v gospodarstvu, ki se za potrebe financiranja vedno bolj obrača od kreditiranja proti kapitalskim naložbam, večino največjih groženj predstavljajo konkurenčna tehnološka podjetja. Poleg malih podjetij, ki nudijo netransakcijske finančne storitve, in velikanov, kot sta Google in Apple, ki postavljajo svoje plačilne sisteme in znajo svojo prisotnost razširiti tudi na druge bančne storitve, bankam preglavice povzročajo tudi agregatorji informacij, ki potrošnikom nudijo informacije o najcenejših storitvah.

Banke se tako soočajo z vedno večjimi težavami pri zagotavljanju dobičkonosnosti, spopadanjem z nebančnimi konkurenti in vedno bolj zahtevnimi potrošniki. Manevrskega prostora za optimizacijo stroškov imajo vedno manj in združevanje, stari in preverjeni pristop za utrjevanje prisotnosti in doseganje nižjih cen, za velike banke ni več realistična možnost.

Kako se torej banke lahko borijo proti vsem tem zunanjim napadom?

Banke se morajo predvsem soočiti z dejstvom, da njihovo tržišče ni več zaščiteno pred vdorom malih tehnoloških ponudnikov finančnih storitev. Tehnologija ponudnikom in potrošnikom ponuja vedno večjo gibčnost in inovativnost, zato je prednost velikih sistemov, ki so jo banke uživale v preteklosti, danes že skoraj pozabljena.

Velike banke so se na pritiske že pričele odzivati s prevzemi po principu: »Če jih ne moreš premagati, jih pogoltni.« Banka J. P. Morgan je sklenila dogovor s spletnim ponudnikom posojil On Deck Capital Inc., prek katerega bodo ponudili posojila svojim 4 milijonom komitentov v segmentu malih podjetij. Španska banka Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA se je na grožnje spletne bančne aplikacije Simple odzvala tako, da je podjetje prevzela. Kaj pa lahko naredijo banke na relativno malem slovenskem tržišču? Rast prek prevzemov ima za banke, ki imajo še nekaj težav s strukturo naložb in likvidnosti, zelo omejen potencial.

Namesto tega se morajo domače banke prilagoditi novemu okolju tako, da začnejo aktivneje konkurirati malim ponudnikom storitev in razvijati alternativne storitve, ki jih lahko lansirajo same, preden se tudi tu pojavi konkurenca.

Kar malo ironično, a edini resen izhod bank iz trenutne situacije predstavljata disruptivno razmišljanje ter predstavitev novih izdelkov in storitev. Ti bodo sicer konkurirali ustaljenim bančnim modelom, a če novih modelov ne bodo ustvarili sami, bodo prisiljeni v reakcijski položaj, ko bodo nove storitve ponudili drugi.

Potrebo po spremembah so banke začutile, a pristope spreminjajo prepočasi

Pred dnevi me je poklicala uslužbenka bančne poslovalnice, kjer imam odprt bančni račun. Z banko neposredno nisem komuniciral že celo večnost, zato me je res zanimalo, kaj mi bo sporočila. Če pogovor na kratko povzamem, mi je povedala, da lahko po novem zelo podoben paket storitev, ki ga uporabljam že daljši čas, sedaj dobim po precej nižji ceni. Storitve bodo primerljive ali enake, mesečna cena pa se je znižala skoraj za polovico.

Banka je očitno zaznala potrebo po tem, da proaktivno pristopi do obstoječih komitentov in zavaruje svoj položaj na tržišču. Vzeli so si čas in me neposredno nagovorili, celo povabili, naj se oglasim v poslovalnici in opravim potrebno birokracijo za pocenitev paketa. Med pogovorom mi niso ponudili nobene nove storitve ali lažje poti za dostop do obstoječih bančnih storitev. Ponudili so mi samo nižjo ceno in mojo lojalnost simbolično utrdili v zameno za korenito zmanjšanje prihodkov.

Niso mi ponudili novega modela kreditiranja, ki bi mi omogočil, da en obrok letno preprosto preskočim. Niso me pozvali, naj si vendarle vzpostavim aplikacijo za mobilno bančništvo, s katero bom lahko plačeval neposredno na novih terminalih POS. Ponudili so mi samo nižjo ceno, ko pa bo eden od ponudnikov mobilnih telefonskih storitev vzpostavil še sistem za plačevanje prek NFC, se bodo spraševali, zakaj jim število maloprodajnih transakcij vsakodnevno upada.

Če želijo slovenske banke brez večjih izgub preživeti prihajajoče pritiske zunanjih ponudnikov bančnih rešitev, se bodo morale obnašati disruptivno – tako kot se njihovi mali konkurenti. Namesto preprostih cenovnih vzvodov bodo morale razmišljati o tem, kako bi lahko kakšen del lastnih bančnih storitev same napadle s svežimi in prilagojenimi pristopi. Same bodo morale pretresti tržišče bančnih storitev in ponuditi nove, ki bodo ustrezale potrebam sodobne, zahtevne stranke.

Za več informacij nam pišite na e-naslov info@ntk.si ter se nam pridružite na naših družbenih medijih Facebook in Twitter.

Deli s prijatelji