Če uporabljate to stran, se strinjate z uporabo piškotkov za analize, prilagoditev vsebine in oglasov. Spoznajte več | Zapri

četrtek, 09. marec 2017

Klemen Brenk | Zavarovalništvo na prelomu

Klemen Brenk | Vodja prodaje za področje velikih podjetij, Microsoft Slovenija

Priznam, da me stave in igralništvo ne zanimajo preveč. Vendar ob mnogih internetnih oglasih za spletne igre na srečo, športne stave in online poker, ki mi ponujajo mamljiv začetni bonus, razumem refleks marsikoga, da bi še sam preizkusil, ali so zvezde na njegovi strani. Igralniška industrija je izvrstno izkoristila možnosti, ki jih prinaša digitalizacija, in nam igre na srečo prinesla dobesedno na doseg roke – oziroma našega pametnega telefona.

Vendar bom danes pisal o povsem drugi vrsti igralništva. O verjetnostnih igrah, ki jih igramo vsi, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo. O gamblingu, ki se mu pogosto ne moremo izogniti, tudi če bi si to želeli. Govorim seveda o zavarovalništvu. Pravno in kulturno obstaja jasna razlika med industrijama zavarovalništva in igralništva. Ekonomska razlika pa ni tako jasna. Tako zavarovalniški agenti kot kockarji se v osnovi namreč strinjajo, da bo glede na razvoj dogodkov v nejasni prihodnosti prišlo do izplačila določenega nadomestila.

Zavarovalništvo je izjemno stara panoga. Njene začetke lahko zasledimo že pred slabimi štirimi tisočletji v Hamurabijevem zakoniku – ta je vseboval kar 282 določil, ki so se nanašala na poslovna posojila za pomorske ekspedicije. A za razliko od tistih časov, ko so se zgodnji zavarovalniški agentje pri napovedovanju prihodnosti lahko zanašali zgolj na osnovne možnosti napovedovanja vremena in voljo bogov, je digitalni svet prepoln novih in novih možnosti za spremembe v zavarovalništvu.   

Kaj se dogaja?

Zavarovalništvo je ena od največjih in najbolj raznolikih industrij na svetu. Prav zato bi se danes želel omejiti predvsem na področja, s katerimi smo v stiku praktično vsi odrasli državljani – to so zdravstvena in avtomobilska zavarovanja. Digitalizacija na področje zavarovalništva vstopa skozi več vrat. Digitalne storitve in spletno sklepanje zavarovanj uporabnikom recimo prihranijo veliko časa. Uporaba big data analitike po drugi strani zavarovalnicam omogoča boljši vpogled v prihodnost in optimizacijo zavarovalnih polic. Pri Forbesu so pred časom ugotovili, da:

  • kar 50 % zavarovancev svojim prijateljem ne bi priporočilo zavarovalnice, ki nima dobro razvite digitalne komunikacije;
  • kar 61 % ljudi za spremljanje aktivnih zavarovalnih polic raje izbere internet kot telefonske klice ali osebne obiske zavarovalnic;
  • kar 79 % vodilnih delavcev v zavarovalništvu priznava potrebo po digitalnih inovacijah, a se soočajo s težavami pri opravljanju dnevnih operacij;
  • več kot 74 % zavarovalnic priznava, da nimajo potrebnih veščin za ustrezno digitalno preobrazbo;
  • več kot 60 % vodilnih zaposlenih v digitalizaciji vidi tako priložnosti kot nevarnosti.

Težko rečem, da me je zadnji podatek, da veliko zavarovalničarjev digitalizacijo vidi kot nevarnost, presenetil. Klaus Schwab v svoji knjigi Četrta industrijska revolucija namreč ugotavlja, da bo delo v izjemno velikem številu raznolikih poklicev, kot so odvetniki, finančni analitiki, zdravnik in novinarji, z digitalizacijo avtomatizirano bistveno prej, kot bi to pričakovali. Zavarovalniški cenilci in agenti na področju sklepanja avtomobilskih zavarovanj so glede na raziskavo o ogroženosti poklicev, ki jo navaja Schwab, pri samem vrhu – bolj ogroženi so samo zaposleni v telefonski prodaji in določeni segmenti davčnih uslužbencev. 

Bomo bolj zdravi?

Z digitalizacijo zdravstvenih kartotek in kompleksnimi podatkovnimi analizami dobivajo zavarovalnice vedno boljši vpogled v sedanje in prihodnje stanje svojih zavarovancev in hkrati v učinkovitost posameznih zdravil ali celotnih terapevtskih sklopov. Kakšne so dodatne možnosti zavarovalnic za izboljšanje storitev?

Za primer vzemimo diabetes in pričnimo z ljudsko modrostjo, da je preventiva boljša kot kurativa. Kot ugotavlja britanski Economist, obstaja množica dokazov, da redna telovadba pripomore k boljšemu nadzoru nad boleznijo in tistim z nagnjenostjo k diabetesu hkrati bistveno zmanjšuje možnosti za obolevanje. Velika ameriška zavarovalnica UnitedHealthcare zato za svoje zavarovance izvaja preventivne programe telovadbe. 

A to je zgolj prvi korak. Aplikacija ali pametna naprava (wearable device), ki bi nas prepričala, da vsak dan prehodimo določeno število korakov, bi bila tako za zavarovalnice kot za vlade (ki so, mimogrede, običajno med največjimi zavarovalniškimi agenti v vseh državah) bistveno cenejša od let obiskovanja zdravnikov in predpisovanja zdravil. Glede na izjemno zanimivo poročilo družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) The Wearable Future kar 20 % Američanov že premore vsaj eno tovrstno napravo (npr. pametno uro). Kot pravi Schwab, vedno več zavarovalnic razmišlja o tem, da bi svojim zavarovancem ponudile sledeče:

»Če boste nosili napravo, ki spremlja vaše zdravje in počutje (koliko spite in telovadite, število korakov, ki jih naredite vsak dan, število in tip kalorij, ki jih pojeste, in tako naprej), ter se strinjate, da te informacije pošljemo vaši zdravstveni zavarovalnici, vam bomo ponudili popust na vašo premijo.«

Bi pristali na takšno ponudbo? Če bi, niste edini. Glede na raziskavo PwC bi bilo namreč več kot 50 % anketirancev močno zainteresiranih, da bi za določeno finančno ugodnost redno uporabljali pametno zapestnico ali kakšno drugo napravo. Čeprav se pametne zapestnice po nekaj tednih rabe rade znajdejo v kakšnem zakotnem predalu, pa se bodo pojavili novi in novi načini, ki nas bodo motivirali za dodatno gibanje. Ste vedeli, da so igralci igre Pokemon Go od objave igre do danes kolektivno prehodili kar 9 milijard kilometrov?

Bomo vozili varneje?

Robert Cummings, strokovnjak za zavarovalniško problematiko, je za Forbes poudaril:

»Pri starih zavarovalnih modelih ste na podlagi vnaprej določenih dejavnikov tveganja zavarovali svoj dom ali avto in prejeli odškodnino za morebitno škodo. A polica, ki ste jo sklenili, v osnovi ni bila namenjena fizičnemu varovanju vašega zdravja ali premoženja. Pri novih modelih je drugače – obstajajo medsebojno povezane naprave in tehnologije, ki vam pomagajo bolj varno voziti, se obnašati bolj zdravo ali se obvarovati pred zločinom ali naravno nesrečo, ko udobno sedite v svoji dnevni sobi.«

Več kot 90 % prometnih nesreč se zgodi zaradi človeških napak. Avtonomna oziroma samovozeča vozila imajo zato ogromen potencial na spremembe v avtomobilskem zavarovalništvu. Določene zavarovalnice (tudi v Sloveniji) že ponujajo popust pri premiji za voznike, ki vozijo bolj previdno – previdnost je v tem primeru nadzorovana s pomočjo mobilne aplikacije. S pojavom avtonomnih vozil se riziko za pojav prometnih nesreč zmanjšuje, s tem pa tudi vloga zavarovalnic; odgovornost se seli v smeri avtomobilskih proizvajalcev. Zavarovalniška industrija se bo morala v tem primeru najbolj znajti na področju razvoja novih poslovnih modelov, ki bodo v središče postavljali nas, uporabnike, in ne zavarovalne police.

Če bodo zavarovalniške hiše uspešne na tem področju, se ne gre bati za njihovo uspešno rast – z avtonomnimi vozili ali brez njih. Si upate staviti?

Za več informacij nam pišite na e-naslov info@ntk.si ter se nam pridružite na naših družbenih medijih Facebook in Twitter.

Deli s prijatelji