NT POSLOVNI DAN
Ponedeljek, 21. september 2026
Dvorana EUROPA
9:30 - 16.00
Tehnologija ne spreminja več zgolj načina našega dela. Na novo opredeljuje, kako organizacije tekmujejo, kako ustvarjajo vrednost in kako je vodenje videti v praksi.
Umetna inteligenca, geopolitična negotovost, kibernetska varnost, demografske spremembe in spreminjajoča se pričakovanja glede dela niso več ločeni trendi – združujejo se v novo poslovno resničnost. Organizacije morajo hkrati na novo premisliti svojo strategijo, delovanje in način vodenja. Trije sklopi NT Business odražajo te medsebojno povezane teme: od umetne inteligence in konkurenčne prednosti prek spreminjajoče se narave dela do zaupanja, odpornosti in vodenja v vse bolj kompleksnem svetu.
Večina podjetij z umetno inteligenco že eksperimentira. Pravo vprašanje ni več, ali jo uporabiti, temveč kako jo pretvoriti v merljivo poslovno vrednost.
V ospredje prihajajo organizacije, ki presežejo posamezne pilote in umetno inteligenco vključijo v način svojega poslovanja, inoviranja in konkurenčnega nastopa. AI spreminja izdelke, storitve, odločanje in celotne poslovne modele ter ustvarja novo generacijo podjetij, ki temeljijo na podatkih, znanju in inteligentnih sistemih. Naslednji val konkurenčne prednosti ne bo izhajal iz same uvedbe umetne inteligence, temveč iz sposobnosti, da jo podjetja uporabljajo bolje od svojih konkurentov.
Kako lahko ohranimo človeško avtonomijo, smisel in odgovornost v času, ko umetna inteligenca spreminja naše organizacije in družbo?
Novinar in digitalni futurist Andreas Ekström bo na podlagi osebnih izkušenj in primerov iz prakse predstavil, kaj omogoča uspešno uvajanje umetne inteligence – in zakaj je včasih neuspešno.
Andreas bo pogled usmeril tudi onkraj delovnega okolja ter pokazal, kako bo umetna inteligenca preoblikovala družbo in zakaj moramo kot vodje, strokovnjaki in državljani dejavno sodelovati pri ustvarjanju podjetij in skupnosti, kakršne si resnično želimo. Skozi zelo osebno in navdihujočo zgodbo o življenju in smrti, s tehnologijo in brez nje, bo odprl iskren pogovor o vlogi človeštva v revoluciji umetne inteligence ter o odločitvah, ki so pred nami.
Umetna inteligenca se razvija hitreje, kot lahko predvidi katera koli organizacija. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo pripravljeni voditi skozi te spremembe. Charles Calestroupat, predsednik Microsofta za regijo Južna Evropa, bo v osrednjem predavanju predstavil, kako lahko organizacije od eksperimentiranja z umetno inteligenco preidejo k preobrazbi v organizacije prihodnosti, pri čemer se osredotočijo na poslovno vrednost, prilagodljivost ljudi in zaupanja vredno umetno inteligenco. Dotaknil se bo tudi vprašanja, kako lahko Slovenija ta trenutek sprememb izkoristi kot priložnost za večjo konkurenčnost, inovativnost in vodilno vlogo.
Tehnologija ne čaka več samo na navodila. Zaznava odstopanja, predlaga ukrepe, avtomatizira procese in vse pogosteje prevzema tudi del odločanja.
Skozi tri konkretne zgodbe iz prakse boste spoznali, kje se dobre tehnološke naložbe najpogosteje zalomijo in zakaj težava skoraj nikoli ni v tehnologiji sami. Ključ je v tem, kako podjetje poveže tehnologijo, podatke, procese, varnost in odgovornost v delujoč operativni model.
Predavanje bo ponudilo praktičen okvir za sprejemanje boljših poslovnih odločitev v času, ko tehnologija prevzema vse pomembnejšo vlogo pri odločanju. Ključno vprašanje ni več, kaj tehnologija zmore, temveč kako jo voditi, da ostane v službi poslovanja. Največja ovira naslednjega desetletja ne bo tehnologija, največja ovira bo zaupanje.
Slovenija pri uvajanju umetne inteligence in digitalni preobrazbi ne dosega zastavljenih ciljev. Digitalne spretnosti prebivalstva nazadujejo, manjša podjetja ne izkoriščajo razvojnega potenciala novih tehnologij, raven vlaganj pa ostaja med najnižjimi v Evropski uniji.
Dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj bo na podlagi ugotovitev OECD ter Poročila o razvoju 2026 predstavil, kje Slovenija izgublja korak, kateri strukturni izzivi zavirajo njen napredek in kakšne posledice ima lahko odlašanje za konkurenčnost gospodarstva.
Predavanje bo ponudilo podatkovno podprt pogled na položaj Slovenije ter odprlo ključno vprašanje: kaj moramo spremeniti, da umetna inteligenca postane dejanski vzvod produktivnosti in razvoja, ne še ena zamujena priložnost?
Pozabite na IT trg dela. To, kar se dogaja, ni kadrovski problem IT oddelka – je največja sprememba načina dela, kar jih je doživela ta generacija vodij. Umetna inteligenca ne prihaja v podjetje skozi IT, prihaja skozi vsako pisarno, vsak proces in vsako delovno mesto – in večina uprav to še vedno obravnava kot »projekt informatike«.
Na primeru mednarodne skupine, ki AI uvaja v procese in produkte v velikem obsegu, bom brez olepševanja pokazal, kaj se je zgodilo v praksi: katera dela so izginila, katere vloge so nastale čez noč, kje so nastali prihranki in prihodki – in kje so bile napake. Predvsem pa: kaj to zahteva od uprave. Ne novih orodij, ampak nov način vodenja, drugačno kulturo (od nadzora k zaupanju in hitrosti), pogum pri odločitvah o ljudeh in jasno lastništvo AI agende na vrhu. Slovenska podjetja imajo znanje, ljudi in kapital. Vprašanje je, ali imajo uprave voljo, da spremembo vodijo – ali pa bodo čez tri leta razlagale, zakaj so ji sledile.
Ko umetna inteligenca prevzema vse zahtevnejše kognitivne naloge, največji izziv ni več tehnološki, temveč organizacijski in človeški.
Vodenje, organizacijska kultura in sposobnost prilagajanja postajajo ključni dejavniki uspeha. Ker AI agenti postajajo vsakodnevni sodelavci, bodo morale organizacije na novo premisliti, kako ljudje delajo, se učijo in sprejemajo odločitve. Presoja, ustvarjalnost, empatija, etika in občutek za namen postajajo še pomembnejši – prav zato, ker inteligenca ni več redka dobrina.
Digitalno preobrazbo in umetno inteligenco pogosto obravnavamo kot ločeni temi: prvo kot vprašanje »urejanja IT-ja«, drugo pa kot »revolucijo«. V praksi uspeh temelji na njunem povezovanju – na jasnih in digitaliziranih procesih, v katere je mogoče smiselno vključiti umetno inteligenco, ter na sodobnih orodjih in napravah, ki zaposlenim omogočajo učinkovito uporabo teh zmogljivosti pri vsakdanjem delu.
Sogovorniki bodo z različnih vidikov osvetlili, kje so podjetja na tej poti v resnici, pri katerih korakih najpogosteje obstanejo in kaj ločuje projekte z merljivo poslovno vrednostjo od tistih, ki nikoli ne presežejo faze eksperimentiranja.
Zakaj se poslovni voditelji učijo iz znanstvene fantastike? Kaj če največje tveganje ni, da prihodnosti ne znamo napovedati, temveč da načrtujemo napačno prihodnost?
Predavanje bo predstavilo Design-ce Fiction, navdihujoč pristop, ki združuje razmišljanje o prihodnosti, oblikovalske metode in znanstveno fantastiko, da bi razkril in izzval skrite predpostavke v organizacijah. Podjetja namreč pogosto sprejemajo odločitve na podlagi zastarelih predstav o trgih, rasti, tehnologiji in delu.
Predavanje je namenjeno vodjem, ki vedo, da je treba najpomembnejše odločitve sprejeti veliko prej, preden prihodnost postane očitna.
Tehnologija napreduje hitro. Voditeljstvo se mora spreminjati še hitreje.
Ko umetna inteligenca postaja del vsakodnevnega dela, največji izziv organizacij ni več tehnologija sama. Ključno vprašanje je, ali znajo voditelji ustvariti kulturo, kompetence, zaupanje in usmeritev, ki bodo tehnološki potencial pretvorili v resničen napredek.
Pridružite se dr. Gorazdu Justineku, dekanu DOBA Fakultete, Tomažu Valjavcu iz Microsofta, Gorani Radojević, ustanoviteljici podjetja CodeKido in Inženirki leta Srbije 2026, ter Maši Košak, raziskovalki z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, v pogovoru o tem, kako se spreminjajo odločanje, odgovornost, učenje in vodenje v organizacijah, kjer umetna inteligenca postaja del vsakdanjega dela.
Ker prihodnost morda ne bo pripadala podjetjem z najboljšo tehnologijo.
Pripadala bo tistim, ki bodo znali razvijati ljudi, graditi zaupanje in voditi spremembe.
Evropa vstopa v obdobje, v katerem digitalna suverenost, kibernetska varnost in odgovorna uporaba umetne inteligence postajajo strateške poslovne prioritete.
Zaupanje postaja pomembna konkurenčna prednost. Organizacije morajo zaščititi svoje podatke, intelektualno lastnino in kritično infrastrukturo, hkrati pa se prilagajati novim regulatornim okvirom in vse večji geopolitični negotovosti. Gradnja varnih, odpornih in odgovornih digitalnih organizacij ni več zgolj vprašanje skladnosti s predpisi, temveč postaja eden od ključnih pogojev za dolgoročno konkurenčnost.
Vesna Prodnik, Member of the Management Board, Telekom Slovenije
Vassilis Skiadopoulos, Director, Central Government Industri, EMEA, Microsoft
Prof. Marko Bajec, Faculty of Computer and Information Science
Moderator:
Aleš Pestotnik, Senior Technology Strategist, Public Sector, Adriatic region, Microsoft
Digitalna suverenost postaja eden ključnih izzivov za evropsko gospodarstvo in javni sektor, hiter napredek umetne inteligence pa tej razpravi dodaja novo razsežnost.
V dobi umetne inteligence, storitev v oblaku in vse večjih kibernetskih groženj ključno vprašanje ni več samo, kateri podatki se zbirajo, temveč tudi, kje so shranjeni, kdo jih nadzoruje in po katerih pravilih se obdelujejo. V ospredje stopajo nadzor nad podatki, računske zmogljivosti, podatkovni centri in digitalna infrastruktura, saj vse bolj predstavljajo temelj gospodarske konkurenčnosti, odpornosti in nacionalne varnosti.
Sogovornika bosta raziskala, ali je Evropa pripravljena na dobo umetne inteligence, kateri deli digitalnega ekosistema bi morali ostati pod evropskim ali nacionalnim nadzorom in kako lahko zmanjšamo tehnološko odvisnost od globalnih platform. Posebno pozornost bosta namenila vlogi telekomunikacijskih operaterjev, držav, akademske sfere in gospodarstva pri izgradnji zaupanja vrednega, odpornega in suverenega digitalnega okolja. V luči aktualne razprave o suverenem oblaku in suvereni umetni inteligenci bo pogovor osvetlil, kaj digitalna suverenost pomeni v praksi in kako lahko Evropa okrepi svojo strateško avtonomijo v vse bolj povezanem svetu.
Za razvoj naprednih rešitev kibernetske varnosti so bili desetletja potrebni kapital, strokovnjaki in dostop do trgov v obsegu, ki je bil skoraj izključno na voljo globalnim tehnološkim velikanom. Evropa se je zato večinoma znašla v vlogi uporabnice, ne ustvarjalke. Umetna inteligenca zdaj začenja spreminjati to razmerje.
Jan Bervar bo raziskal, kako lahko majhne, visoko usposobljene ekipe z umetno inteligenco ustvarijo zmogljivosti, za katere so bili nekoč potrebni celotni ekosistemi tehnoloških velikanov. Predstavil bo priložnosti, ki jih ta premik odpira za evropske rešitve kibernetske varnosti, zgrajene na suverenih temeljih, lokalnem znanju in boljšem razumevanju regionalnih potreb.
Predavanje bo odprlo vprašanje, ali lahko umetna inteligenca Evropi pomaga pri prehodu od tehnološke odvisnosti k dejavnemu inoviranju – in kaj bodo manjše ekipe potrebovale, da to priložnost pretvorijo v varne, razširljive in globalno konkurenčne rešitve.
Umetna inteligenca hitro prehaja iz faze eksperimentiranja v vsakdanje poslovanje in družbo. Toda države, podjetja in institucije se prilagajajo z zelo različnimi hitrostmi.
Vodje s področij IT-ja in poslovanja iz celotne jadranske regije se bodo v pogovoru z novinarjem Draganom Petricem posvetili primerjavi dogajanja na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji. Kje umetna inteligenca že prinaša resnične spremembe? Kdo napreduje najhitreje? Česa se lahko naučimo drug od drugega in katerim dobrim praksam je vredno slediti?
Sogovorniki bodo pogledali onkraj navdušenja ter na konkretnih primerih osvetlili vpliv umetne inteligence na poslovanje, delovna mesta, kompetence, regulativo in konkurenčnost. Predstavili bodo, kako umetno inteligenco uvajajo po jadranski regiji in kaj moramo storiti v naslednjem koraku.
Novice, vpogledi, ideje in zgodbe o uspehu
