Ta spletna stran hrani piškotke, da bi vam zagotovili boljšo uporabniško izkušnjo in popolno funkcionalnost te strani.

Analitične piškotke uporabljamo s storitvijo Google Analytics, samo z vašo privolitvijo. Sprejemam Zavrnitev Več informacij

NTK Posel

Čas je za odločen korak naprej! NT Poslovni dan vsako leto osvetli in izpostavi aktualne teme in tudi letos ne bo nič drugače. Umetna inteligenca ni več le »buzzword«, pač pa vsakodnevna resničnost poslovnega sveta in če ste do sedaj na nove tehnologije, umetno inteligenco in izjemno hiter razvoj tega področja gledali z določeno mero nezaupanja, je sedaj čas, da se skupaj poglobimo v vse prednosti in vznemirljive novosti, ki jih ponuja.

Opremite se z najnovejšimi pristopi, vpeljite nove tehnologije v poslovanje in jih uporabite sebi v prid, za še učinkovitejše vodenje ter rast podjetja. V sklopu NT Poslovnega dne bomo krepili poslovno odličnost, spodbujali inovativnost ter iskali napredne rešitve s pomočjo umetne inteligence.

Dan, namenjen poslovnim vsebinam, bo tako gostil tri vsebinske sklope predavanj in ekskluzivne praktične delavnice, ki bodo sprejele le omejeno število udeležencev. Odlična družba vrhunskih slovenskih in tujih strokovnjakov je zagotovljena!

*vsebine se dopolnjujejo


Trije krovni stebri NT Poslovnega dne 2023

Umetna inteligenca v podjetjih: Kako biti pametnejši?

Dajte mi vzvod in dvignil bom produktivnost!
Raziskava o novih tehnologijah, UI, intelektualnemu kapitalu ter uspešnosti
dr. Tjaša Redek, redna profesorica, Ekonomska fakulteta
Visoka prioriteta: umetna inteligenca za vodje Tomaž Valjavec, Microsoft
ChatGPT v poslu spreminja pravila igre Gregor Kovačič, Zavarovalnica Triglav
Aleš Leskošek, Comtrade
Rok Rogelj, Microsoft
5G in umetna inteligenca v industrijskem internetu stvari Kristijan Melinc, Telekom Slovenija
Revolucionarna transformacija Incom LEONE v inteligentno podjetje Rok Pirnat, direktor, B2 BI d.o.o.
Boštjan Jerončič, direktor, Incom d.o.o.
Kako podjetje Iskraemeco z vpeljavo digitalnega dvojčka optimizira proizvodnjo ali kako projekt »Digital Twin for Digital lean« izgleda v praksi. mag. Marko Škufca, Business Solution Director, ADD
Aleš Tancer, Direktor sektorja Informacijska tehnologija, Iskraemeco

Tehnologija in družba: Premik po krivulji učenja

Digitalizacija in prihodnosti (trga) dela: Bodo roboti res prevzeli naše delo? dr. Jana Javornik, profesorica delovnih razmerij, Univerza v Leedsu, Združeno kraljestvo
AI miti in realnost Lidija Kralj, analitičarka in svetovalka, Evropska komisija
RIN v šole - ker fizika v šoli ni obvezna zato, da bodo vsi fiziki Andrej Brodnik, Fakulteta za računalništvo in informatiko
Magnetna sila za zaposlene in podjetnike s celega sveta Andraž Logar, Slovenski tehnološki forum
Spoznajte prvega slovenskega AI inštruktorja matematike Andrej P. Škraba, Astra AI
Znamčenje delodajalca: na kaj se odzivajo mladi? Metka Škofic, Mediade z gostjami
Jasna Hengović, Cosylab
Špela Poklukar, Endava

Zdravstvo na poti digitalizacije

Boj za Zakon o digitalizaciji zdravstva dr. Alenka Kolar, direktorica Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu
E-stonija: baltski svetilnik e-zdravja Rain Lane, predsednik uprave Estonian Health Insurance Fund
Zakaj potrebujemo integriran zdravstveni sistem? Kakšne prednosti in kakšni izzivi prihajajo s tem? Bojana Korošec, Endava
Decentralizirano arhitekturno omrežje za digitalno transformacijo zdravja Peter Benedik, SRC Infonet DevLab
Ali sta slovenski pacient in zdravnik deležna koristi, ki jih prinaša tehnološki razvoj? dr. Alenka Kolar, Rain Lane, Peter Benedik, Klod Kolaro
moderira: Ula Kepežinskaite Duric

Delavnice NT Poslovnega dne 2023

Azure OpenAI – Kako izbrati primeren proces? Boštjan Šušteršič, vodja prodaje, Comtrade SI
Domen Žukovec, razvijalec programske opreme, Comtrade SI
Vodja, ki vodi v prihodnost. Mag. Monika Lapanja, direktorica CPOEF, Ekonomska fakulteta
Komu boste plač(ev)ali? Jan Bervar, arhitekt digitalne varnosti, NIL

#1 vsebinski sklop:
Umetna inteligenca v podjetjih: kako biti pametnejši? 

Ne gre več za ali. Gre za kako. Pametna podjetja umetno inteligenco in tehnologije že vpenjajo v svoje poslovne modele in ustvarjanje dodane vrednosti. Chat GPT v poslu spreminja pravila igre. Ne gre vedno gladko, raziskave zaznavajo ozka grla, predvsem v (ne)ravnovesju med vlaganji v opredmeteni kapital in neotipljivi kapital. Rezultat je zaostanek. Slovenija po produktivnosti dosega komaj 85 % evropskega povprečja. Kako so lahko umetna inteligenca in sodobne tehnologije vzvod za hitrejši rast produktivnosti, razvoj poslovnih modelov z višjo dodano vrednostjo? Kakšna je pri uvajanju novih tehnologij odgovornost vodij? Imamo za premike dovolj znanj, med njimi o mehkih dejavnikih? Ti so v resnici človeški dejavniki medsebojnih odnosov, ki omogočajo interdisciplinarno sodelovanje.

Sklop obljublja, da bomo z razumevanjem povezanosti dejavnikov napredovali bolj inteligentno.

PREDAVANJA

Dajte mi vzvod in dvignil bom produktivnost!
Raziskava o novih tehnologijah, UI, intelektualnemu kapitalu ter uspešnosti

V čem se slovenska podjetja odlikujemo v primerjavi z Evropo? V čem še ne? V vzponu ekonomije znanja na uspešnost ključno vplivajo nove tehnologije in intelektualni kapital.

Rezultati aktualne raziskave zbujajo pozornost. S pomočjo obsežnih mikro podatkov razgaljajo, v katerih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij smo slovenska podjetja uspešna in primerljiva z EU. Kot tudi, v čem zaostajamo. Izstopa predvsem hkratno vlaganje v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala.

Raziskava bo udeležence NT konference opremila, da bomo bolje razumeli stanje na področju uporabe novih tehnologij, umetne inteligence in intelektualnega kapitala v slovenskih podjetjih. Osvetlila bo tudi komplementarnosti med dejavniki uspešnosti v podjetjih ter prispevek posameznih elementov k uspešnosti (produktivnosti) podjetij.

Predstavlja:

Dr. Tjaša Redek je profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se v zadnjih letih ukvarja z analizo podjetij, dejavniki produktivnosti podjetij, predvsem z vlaganji v neotipljivi, intelektualni kapital in nove tehnologije, ter z različnimi povezanimi vprašanji s trga dela oziroma človeškega kapitala. Vključena je v raziskovalno skupino, ki z Združenjem Manager sodeluje pri Akcijskem načrtu za hitrejši dvig produktivnosti in blaginje.

Visoka prioriteta: umetna inteligenca za vodje

Umetna inteligenca bo po ocenah vplivala na kar 66 % delovnih mest. Skorajda ni industrije, kjer ne bi ponujala priložnosti za spremembo. Pravi razcvet se šele začenja. Kako naj te neizogibne spremembe obvladujem kot vodja?

Zgornje vprašanje danes nagovarja vsakega managerja. Včasih je to glas priložnosti, drugič glas, ki opozarja na tveganja. Sproža dvom in bojazen, ali smo osebno in kot podjetje dovolj pripravljeni, opolnomočeni, tehnološko in po znanjih ´fit and proper´?

Tomaž Valjavec bo v svojem predavanju prikazal scenarije uporabe umetne v različnih industrijah. Prav tako bo podal izhodišča na kaj je potrebno biti pazljiv pri njeni uporabi in kako naj se podjetja na to pripravijo. Spoznali se bomo z novo definicijo dela in novimi poti učenja. Kajti tudi če ne spreminjamo delovnega mesta, se delovno mesto spreminja. Kako se pripraviti na to spremembo in jo pravilno voditi? Kdor bo prisluhnil predavanju, bo za vodenje opremljen bolje od drugih.

Predstavlja:

Tomaž Valjavec, Microsoft
Tomažev uradni naziv v Microsoftu je direktor, Azure business, CEMA. Hkrati in prav toliko kot manager je entuziast za umetno inteligenco. V zadnjih letih vodi prodajne ekipe za računalništvo v oblaku po državah CEE in CIS. Kot pravi, je usmerjanje in navdihovanje posameznikov, da dosežejo višje višine, njegova strast. NAvdušujejo ga neomejene možnosti, ki jih ponuja tehnološki napredek, kot so AI, Blockchain in računalništvo v oblaku. Verjame v besede Williama Pollarda: "Arogantnost uspeha je misliti, da bo tisto, kar si naredil včeraj, zadostovalo za jutri."

ChatGPT v poslu spreminja pravila igre

So podjetja, ki ustvarjajo trende in podjetja, ki le tem sledijo. Vabljeni na navdihujočo razpravo o vlogi ChatGPT v poslovnem svetu. Predstavniki podjetij Comtrade SI, Zavarovalnice Triglav in Microsofta vas bodo popeljali skozi izjemno pot prehoda od ideje do uspešne implementacije ChatGPT v svoje poslovanje.

Zavarovalnica Triglav bo delila svojo zgodbo o tem, kako so skozi natančno analizo različnih poslovnih scenarijev odkrili potencial ChatGPT za izboljšanje njihovega delovanja. Razkrili bodo, kako so pilotno postavitev ChatGPT uporabili kot ključni korak na poti do uspešne integracije te tehnologije v njihov poslovni model in zakaj je pri tem pomemben zanesljiv tehnološki partner s kreativnim pristopom k strateškemu razvoju.

Razprava bo priložnost za vpogled v prihodnost poslovne inteligence, kjer bomo raziskali, kako tehnologija, kot je ChatGPT, spreminja pravila igre v poslovnem svetu.

Razpravljajo:

Aleš Leskošek, izvršni direktor, Comtrade SI
Rok Rogelj, Microsoft
Gregor Kovačič, Zavarovalnica Triglav.

5G in umetna inteligenca v industrijskem internetu stvari

Industrijski internet stvari (IIoT) je v zadnjem času postal ključni gonilnik tehnološkega razvoja v industriji. Danes dva izjemna tehnološka mejnika, 5G-omrežje in umetna inteligenca, spreminjata paradigmo IIoT. Predavanje vas bo popeljalo v svet, kjer se prepleta najsodobnejša mobilna komunikacija in napredna analitika podatkov. Predstavili bomo, kako 5G-omrežje s svojo hitrostjo, zmogljivostjo in nizko zakasnitvijo sodeluje z umetno inteligenco, da oblikuje pametne in avtonomne rešitve, ki postavljajo temelje prihodnosti industrije.

Predavanje je namenjeno tako strokovnjakom s področja informacijske tehnologije kot tudi poslovnežem, ki želijo razumeti, kako lahko kombinacija 5G-omrežja in umetne inteligence oblikuje prihodnost industrijskega okolja.

Predstavlja:

Kristijan Melinc prihaja iz podjetja Telekom Slovenija, kjer vodi področje "Digitalna infrastruktura". Ima več kot 20 let delovnih izkušenj, predvsem z vodenjem ljudi in prodaje ter implementacijami novih programov. Znanje in izkušnje je pretežno pridobival v mednarodnih okoljih, in sicer pri proizvajalcih IKT opreme, sistemskih integratorjih in telekomunikacijskih operaterjih. Zadnjih pet let je osredotočen na področje digitalizacije industrij in uvajanjem prednosti najnovejših tehnologij za izboljšanje človekovega in poslovnega delovanja.

Revolucionarna transformacija Incom LEONE v inteligentno podjetje

Številne organizacije želijo dvigniti nivo analitičnega okolja, izboljšati performance management, postati »bolj data-driven« - se digitalno transformirati v inteligentno organizacijo. Brez ustrezno vodene transformacije tega ni mogoče doseči. Na predavanju bodo predstavljene konkretne rešitve, pristopi, strategije in dobre prakse partnerskega sodelovanja B2 BI z Incom LEONE. Slednje z uspešno integracijo podatkov v Power BI inovira vsak aspekt poslovanja in vse bolj izkorišča svoj poln potencial.

Predavanje bo vodil Rok Pirnat, direktor podjetja B2 BI d.o.o v sodelovanju z Boštjanom Jerončičem, direktorjem podjetja Incom d.o.o., ki bo delil zgodbo o transformaciji podjetja, ki ga vodi – od ponekod pomanjkljivih, razkropljenih surovih podatkov do celovitega analitičnega ekosistema.

Predstavljata:

Rok Pirnat, direktor B2 BI d.o.o.,
Boštjan Jerončič, direktor Incom d.o.o.

Kako podjetje Iskraemeco z vpeljavo digitalnega dvojčka optimizira proizvodnjo ali kako projekt »Digital Twin for Digital lean« izgleda v praksi.

Digitalni dvojčki s svojo sposobnostjo povezovanja fizičnega in digitalnega sveta, omogočajo povsem novo perspektivo vedenja o delovanju procesov ter postajajo vse bolj ključni za optimizacijo operacij, izboljšano poslovno odločanje ter povečano operativno učinkovitost.

V okviru predstavitve bomo na konkretnem primeru razložili koristi uvajanja digitalnega dvojčka, primerna področja procesov, potrebne pogoje za uspešno implementacijo ter kako z uvedbo lahko ustvarimo dodano vrednost tako na operativnem, kot strateškem nivoju. Vse to bomo podprli s praktičnim primerom uvedbe digitalnega dvojčka v podjetju Iskraemeco in se tako seznanili s konkretno izkušnjo uvajanja, vključno s poslovni, organizacijskimi, tehničnimi in varnostnimi izzivi. Z nami bo g. Aleš Tancer (Direktor sektorja Informacijska tehnologija v podjetju Iskraemeco), ki že vrsto let skrbi, da se podatki optimalno izkoriščajo za ustvarjanje dodane vrednosti. Poudaril bo, zakaj v podjetju uvajanje digitalnih dvojčkov vidijo kot logično nadaljevanje v razvoja podatkovno vodene organizacije in kako podjetje ADD podpira podjetje Iskraemeco na tej poti.

Digitalni dvojček za Digital Lean je projekt, ki ga v okviru razpisa za Digitalno transformacijo podjetij podpira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Predstavljata:

mag. Marko Škufca, Business Solution Director, ADD
Aleš Tancer, Direktor sektorja Informacijska tehnologija, Iskraemeco

Na vrh strani


#2 vsebinski sklop:
Tehnologija in družba: premik po krivulji učenja

Kje smo ustvarjanju vrednosti danes, kako visoko se lahko povzpnemo s pomočjo tehnologije? Bomo (p)ostali tehnološki velikani v nišah? Katero pot k vrhu bomo izbrali? Katera tveganja nas čakajo na njej?

Za uresničevanje visokih ambicij zaviralni dejavnik predstavlja trg dela. Ta je v neravnovesju in obrnjen na glavo: ritem narekujejo talenti, ki jih je za rast in konkurenčnost premalo. Kako lahko ustvarimo magnetizem, da bomo slovenskega podjetja privlačna za podjetnike in zaposlene s celega sveta? Pot osvetljujejo edinstveni govorniki, ki razumejo, kako je tehnologija vzvod premikov: prodorni posamezniki, sposobni premikanja mej. Podjetniki, družboslovke, profesor, učiteljica in inženirke: skupaj bomo zalivali polje talentov.

PREDAVANJA

Digitalizacija in prihodnosti (trga) dela: Bodo roboti res prevzeli naše delo?

Šok. Ali vsaj presenečenje. Kandidat za delovno mesto nemudoma preobrne tok razgovora. Ne čaka povabila, da se predstavi, pove, zakaj je primeren, kje se vidi čez tri leta. Namesto tega podjetje brez dlake na jeziku zasliši o odnosih, zakaj je delovno mesto izpraznjeno, o ambicijah – kje želi podjetje biti čez pet let.

V podjetjih pogosto sodeluje več generacij zaposlenih, tudi do štiri. A presenetljivo slabo poznamo njihove karakteristike, raznolikost in potrebe na eni strani najmlajših, ki vstopajo, in na drugi starejših, ki trg zapuščajo. To ima ekonomske posledice. Kako ustvarjati okolja, privlačna talentom vseh generacij? Kaj je nevidna invalidnost in zakaj je danes potrebna večja občutljivost, empatija? Zakaj produktivnost ni povezana s številom ur, ki jih preživimo na delovnem mestu. Ali in kje tu nastopi vrednost tehnologije?

Predstavlja:

Dr. Jana Javornik je raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Osredotoča se na področje delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, razvija nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučuje plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela. Med 2019 in 2021 je bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

AI miti in realnost

Kot profesionalna učiteljica računalništva in matematike je zadela ob strop. To je ni zaustavilo. Odločila se je za premikanje mej. Sprejela je mesto pomočnice ministra za izobraževanje in prevzela odgovornost za izvedbo prenove učnega načrta za poučevanje računalništva.

Predstavlja:

Lidija Kralj je prehodila pot od učiteljice iz Velikega Bukovca do voditeljice reforme: informatika je danes sestavni del predmetnika šol na Hrvaškem. Deluje kot analitičarka in svetovalka Evropske komisije, Sveta Evrope, je Unescov strokovnjak za podatke in umetno inteligenco v izobraževanju, vodja projekta za reforme v izobraževanju.

Ukvarja se tudi z internetno varnostjo, vseživljenjskim učenjem, je ambasadorka eTwinninga, delala je na učbenikih računalništva in matematike, zasnovala svojo metodo preučevanja matematike, metodo 270°, in zaradi teh in raznih drugih dejavnosti prejela številne nagrade.

RIN v šole - ker fizika v šoli ni obvezna zato, da bodo vsi fiziki

Priznajmo si: zaostajamo. Zelo. V Sloveniji računalništvo in informatika (RIN) še nista del obveznega predmetnika kot to velja za večino evropskih držav.

Potegnimo vzporednico. Fizika v šoli ni obvezna, da bi bili vsi fiziki. In kakšna bi bila posledica, če bi ne bila obvezna? Elektrotehniki se bi namesto hitrega ponavljanja snovi v enem semestru morali učiti fizike leto ali dve. Takisto strojniki, gradbeniki in drugi inženirji. Zdravniki bi ne bili v prav nič boljšem položaju. Pa glasbenikom bi akustika inštrumenta ali glasu pomenila magijo.

Po drugi strani istemu glasbeniku digitalni snemalnik pomeni magijo. Zdravniki so že na slabšem, saj se pri svojem delu ne morejo zanašati na magijo. Tako kot inženirji se morajo (v Sloveniji) vsaj semester ali dva učiti osnov računalništva in informatike, da lahko opravljajo svoj poklic.

Na predavanju bomo govorili tudi o posledicah, vidnih v zaostajanju po dodani vrednosti in konkurenčnosti, opozorilih EU komisije in dejstvu, da je slovenska mladina – dokler RIN ne bo del osnovno- in srednješolskega predmetnika, v neprivilegiranem položaju.

Predstavlja:

dr. Andrej Brodnik, Fakulteta za računalništvo in informatiko
Dr. Andreja Brodnika je minister za izobraževanje, znanost in šport imenoval za vodjo strokovne komisije za analizo stanja izobraževanja računalništva in informatike od vrtca do konca srednje šole (K12 RIN izobraževanje) v Sloveniji. Komisija je objavila tri poročila, vključno s tistim, ki predlaga okvir K12 RIN izobraževanja. Poleg tega je dr. Brodnik vodil delovno skupino pri JRC (Joint Research Center), ki je za okvir DigComp 2.2. pripravila seznam znanj, spretnosti in odnosov za kompetenco programiranja. Trenutno Andrej Brodnik vodi strateško komisijo za izobraževanje in kompetence pri Digitalni koaliciji Slovenije, državno komisijo za maturo iz informatike in komisijo za tekmovanja iz RIN pri ACM Slovenija. Dr. Brodnik je avtor srednješolskega učbenika za informatiko in bivši član mednarodnega odbora Bebras.

Magnetna sila za zaposlene in podjetnike s celega sveta

Slovenija, ki se je po osamosvojitvi intenzivno digitalizirala, danes zastaja na področju digitalizacije. Cokla razvoja in eno izmed največjih ovir za delovanje visokotehnoloških podjetij v Sloveniji predstavlja tudi premajhna vpetost univerz in posameznih fakultet v gospodarstvo.

Tudi na tehnološkem področju potrebujemo kadre iz tujine, da smo lahko prvaki, poudarja predavatelj: »Najboljši košarkarji gredo v najboljše lige, če se sami odločajo. Tudi najboljši inženirji gredo v najboljša podjetja. Zakaj je pomembno, da to razumemo kot država Slovenija, kako naj se odpiramo v svet? Med predlaganimi ukrepi Slovenskega tehnološke foruma so predlogi sheme digitalnega nomadstva, storitev e-notarja in druge.«

Dinamičen, spoštljivo strpen in hkrati brez dlake na jeziku nagovor izjemnega predavatelja bo spodbuda in ohrabritev, da postajamo magnetna sila za zaposlene in podjetnike s celega sveta. Da od situacije: »Lahko smo srečni, če sploh kdo pride delat v Slovenijo,« postanemo dežela, v kateri si talenti želijo ustvarjati, živeti in rasti.

Predstavlja:

Andraž Logar je soustanovitelj in direktor podjetja 3fs, prepoznanega tudi po vrsti uspešnih spin-offov. Je tudi med pobudniki ustanovitve in predsednik Slovenskega tehnološkega foruma (STF), v tej vlogi tudi nastopa na NTK konferenci. STF je združenje visokotehnoloških podjetij z visoko dodano vrednostjo, ki uspešno nastopajo na globalnem trgu. Kot pravijo ustanovitelji, jim ni vseeno, kako bomo kot skupnost živeli v dobi digitalizacije. Zato želijo s svojim znanjem in izkušnjami aktivno prispevati k oblikovanju družbe prihodnosti.

Spoznajte prvega slovenskega AI inštruktorja matematike

Kaj prinese spojina entuziazma, matematika in sodobne tehnologije? Slovenskega AI inštruktorja matematike. Astra AI je najnovejša razširitev priljubljenega slovenskega portala astra.si, preko katerega si mladi pomagajo pri učenju matematike.

Šteje za najnaprednejšega AI inštruktorja, ki izkorišča moč umetne inteligence. Na voljo je vsem, ki bi si radi pomagali pri učenju matematike, pri čemer klasične inštrukcije izziva s precej ugodnejšo ceno. Na predavanju bomo izvedeli, kako je mogoče že danes nekatere izobraževalne procese narediti hitrejše in bolj učinkovite, ter mladim, ne glede na družbeni status ali finančne zmožnosti, omogočiti dostop do učinkovitega izobraževanja.

Predstavlja:

Andrej P. Škraba je ustanovitelj portala Astra.si, ki mladim pomaga pri učenju matematike. Z več kot 2.500 brezplačnimi video vsebinami in več kot 25 milijoni ogledov je eden najbolj priljubljenih tutorjev, ki pa svojih učencev nikoli ne vidi v živo. Profesionalno se ukvarja z marketingom, in je v preteklih letih vodil marketinške oddelke v uspešnih slovenskih podjetjih kot so EKWB in NiceHash, danes pa deluje kot svetovalec podjetjem v DLT industriji.

Znamčenje delodajalca: na kaj se odzivajo mladi?

Kako nagovoriti mlade, kaj jih navduši in kaj pusti hladne? Predstavili bomo izkušnje sodelovanja z dijakinjami in dijaki, ki se odločajo o izbiri študija, ter študentkami in študenti tehniških fakultet, ki se ozirajo na trg dela. Osvetlili napake, ki jih delajo podjetja pri znamčenju delodajalca.

Zakaj? Bazen, iz katerega tehnološka podjetja zajemajo talente, je plitek. Kako ga (na)polniti in kako talente usmerjati v okolja, kjer bodo prispevali k ustvarjanju vrednosti, k podjetjem, ki jim lahko ponudijo (naj)več tega, kar šteje? Zakaj je pomembna promocija inženirskih zgledov in kako pri tem pomaga aplikacija KAMbi? In tudi: kako mladim lahko skupaj pomagamo biti svetilnik: da bodo hitreje našli, v čem so dobri, kaj jih veseli in kaj okolje potrebuje. Danes, in tudi jutri. O tem skupaj z Inženirko leta 2020 Jasno Hengović iz Cosylaba in nomiranko za Inženirko leta 2022 Špelo Poklukar iz Endave.

Predstavlja:

Metka Škofic je v podjetju Mediade urednica projekta Inženirke in inženirji bomo! Politologinja po izobrazbi ter povezovalka in organizatorka po duši, mlade navdušuje za STEM študije, inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Je razvojni vodja KAMbi aplikacije, obetavnega digitalnega orodja, ki na radar mladih in njihovih svetovalcev postavlja inženirske ter tehniške poklice. Aplikacija se je v kategoriji povezovanje leta 2021 uvrstila med tri finaliste za priznanje Best of the Best, ki ga podeljuje AmCham Slovenije.

Sodelujeta: Inženirka leta 2020 Jasna Hengović, Cosylab in nomiranka za Inženirko leta 2022 Špela Poklukar, Endava.

Na vrh strani


#3 vsebinski sklop:
Zdravstvo na poti digitalizacije?

Tehnologija je v zdravstvo in zdravstvene sisteme stopila na velika vrata. Tako velika, da jo je potrebno usmeriti in voditi s strategijo na ravni države. Kaj je zapisano v njej? Se je pri digitalizaciji zdravstva smiselno ozreti v Estonijo – eno najbolj svetlih zvezd na evropskem digitalnem nebu? Kako zdravstvo na poti digitalizacije podpirajo slovenska tehnološka podjetja? Marsikatero od njih je zelo uspešno v tujini in lahko znanje in prakse od drugod pripelje tudi k nam. Kakšne so njihove prakse, načrti in kje so morda ovire, da nekateri načrti ne zaživijo? Z umetno inteligenco so možnosti na področju zdravljenja postale neslutene. Kako so lahko slovenski zdravniki in predvsem slovenski pacienti deležni vseh prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije? prakse, načrti in kje so morda ovire, da nekateri načrti ne zaživijo?

Z umetno inteligenco so možnosti na področju zdravljenja postale neslutene. Kako so lahko slovenski zdravniki in predvsem slovenski pacienti deležni vseh prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije?

E-stonija: baltski svetilnik e-zdravja

Državo, iz katere prihaja, pomenljivo imenujejo E-stonija. Digitalni zgled so tudi v zdravstvu. V svoji kratki predstavitvi bo Rain Laane podal pregled novih rešitev estonskega zdravstvenega varstva za soočanje s stalnim finančnim stresom in visokimi pričakovanji ljudi glede dobrih zdravstvenih storitev.

Rezultati, povezani tudi s strastjo predavatelja – tehnologija in ljudje - so prepričljivi: v Estoniji ima kar 97 % pacientov digitalni zdravstveni karton, med drugim imajo digitalno urejeno tudi plačevanje računov izvajalcem zdravstvenih storitev. Državljani imajo eno, univerzalno kartico; osebna in hkrati zdravstvena izkaznica vključuje tudi zdravstveno in socialno zavarovanje. Predavatelj Rain bo pokazal izjemen primer dobre prakse kot spodbudo, kako se da - za preskoke in premike tudi v Sloveniji.

Predstavlja:

Rain Laane ima dve strasti – ljudi in tehnologijo. To je dobra kombinacija, ki pomaga ohraniti Estonijo na poti e-inovacij v zdravstvenem sektorju. Diplomant Tehniške univerze v Talinu (danes TalTech) in MBA študija na Estonski poslovni šoli, je svojo poklicno kariero začel med srednjo šolo kot programer leta 1988 v malem podjetju "Kompuuter". Po nekaj letih prodaje ameriških osebnih računalnikov se je leta 1997 pridružil IBM-u in se leta 2005 preselil v Microsoft, kjer je bil 12 let generalni direktor Estonije in generalni direktor Baltika. Leta 2017 je bil izvoljen za izvršnega direktorja Estonskega sklada za zdravstveno zavarovanje, ki je vzajemni izvajalec zdravstvenega zavarovanja (javni) v Estoniji z letnim proračunom približno 2,2 milijarde EUR. Leta 2022 je bil ponovno izvoljen za svoj drugi 5-letni mandat izvršnega direktorja.

Decentralizirano arhitekturno omrežje za digitalno transformacijo zdravja

Zdravstveni informacijski sistem je zapleten ekosistem med seboj povezanih in nemalokrat soodvisnih deležnikov, ki ga zaznamuje zahtevna regulativa, grožnje s kibernetsko varnostjo, standardizacija, številni izzivi, kot je izmenjava in dostop do zdravstvenih podatkov. Ne glede na lokacijo hranjenja zdravstvene podatkovne zbirke, to je v zdravstveni ustanovi ali pri ponudniku oblačnih storitev, ostaja problem ohranjanja zasebnosti in celovitosti podatkov pri njihovem upravljanju pereč.

Možen pristop, ki problem naslavlja in je po svoji naravi združljiv z razdrobljenimi, nepovezanimi zdravstvenimi podatki, je decentralizirana omrežna arhitektura. Tako zasnovana arhitektura omrežja bi lahko bistveno olajšala proces upravljanja v realnem času, brez ogrožanja varnosti, celovitosti in zaupnosti zdravstvenih podatkov. Decentralizirano omrežje ima pomembno vlogo pri zagotavljanju visoke pretočnosti zdravstvenih podatkov, zlasti zaradi večje preglednosti, in nespremenljivosti podatkov. To je ključno pri prizadevanjih za odpravljanje številnih ovir na področju etičnega upravljanja z občutljivimi podatki ter vzpostavljanju pogojev za uvajanje novih modelov za oblikovanje kakovostnejše zdravstvene storitve za pacienta ter boljših izidov procesov zdravljenja.

Prestavlja:

Peter Benedik kot sistemski inženir že več kot 13 let sodeluje pri zagotavljanju podatkovne infrastrukture in arhitekture zdravstvenega informacijskega sistema. Pri svojem delu uporablja raziskovalni pristop v okviru uveljavljenih standardov. Svojo tehnološko radovednost in ambicijo uresničuje v SRC Infonet DevLab za programske rešitve, kjer se ukvarja z raziskovanjem umetne inteligence, inteligentnih sistemov in obdelavo podatkovnih zbirk.

Zakaj potrebujemo integriran zdravstveni sistem? Kakšne prednosti in kakšni izzivi prihajajo s tem?

Kako doseči učinkovito sodelovanje in izmenjavo podatkov med zdravstvenimi in socialnimi sistemi v Sloveniji ter tako razbremeniti zdravstvene delavce in izboljšati izkušnjo pacientov.

Prestavlja:

Bojana Korošec, Endava

Ali sta slovenski pacient in zdravnik deležna koristi, ki jih prinaša tehnološki razvoj?

Na okrogli mizi bomo spregovorili o ključnih prednostih, ki jih pacientom in zdravnikom prinaša sodobna tehnologija ter si pogledali, kako je s tem v Sloveniji. Posvetili se bomo pacientu na njegovi poti zdravljenja ter se poskusili vživeti v vlogo zdravnika ter osvetliti področja, kjer si lahko pri svojem delu pomaga s tehnologijo.

Moderira:

Ula Kepežinskaite Duric je leta 2002 prejela naziv magistra znanosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Vilni v Litvi. Več kot 27 let je delala v različnih IT podjetjih kot vodja prodaje za poslovni razvoj in prodajo kompleksnih IT rešitev ter storitev v regiji.

Od leta 2017 na Microsoftu spodbuja prodajo in poslovni razvoj javnega sektorja v regiji CEE, s ciljem opolnomočiti zaposlene v javnem sektorju in preoblikovati storitve javnega sektorja za državljane. Pri svojem delu tesno sodeluje z Microsoftovim partnerskim ekosistemom.

Trenutno Ula vodi prodajo storitev varnostnih rešitev za glavne stranke v jugovzhodni Evropi s poudarkom na krepitvi kibernetske varnosti strank, odpornosti in posodabljanju varnostnih operacij na njihovi poti v digitalno transformacijo in povečanju njihove poslovne vrednosti za stranke.

Na vrh strani


Delavnice NT Poslovnega dne 2023

Azure OpenAI – Kako izbrati primeren proces?

Pridružite se nam na interaktivni delavnici in pridobite vpogled v prihodnost poslovanja s pomočjo umetne inteligence. Ne samo, da boste razumeli, kako deluje, ampak boste tudi prejeli konkretne smernice za izbiro pravega pristopa, ki bo zadovoljil vaše edinstvene poslovne potrebe.

  • Predstavitev osnov Azure OpenAI tehnologije za poslovne uporabnike: Na začetku delavnice se bomo spoznali z osnovami umetne inteligence, razumeli, kako deluje in kakšne možnosti ponuja poslovnim uporabnikom.
  • Primeri uspešnih uporab OpenAI tehnologije v različnih sektorjih: Skozi praktične primere bomo raziskali, kako so druge organizacije izkoristile OpenAI tehnologijo za izboljšanje svojih procesov, kar vam bo dalo vpogled v potencial uporabe te tehnologije v vašem podjetju.
  • Praktična vaja: Skupaj z udeleženci bomo identificirali konkretne poslovne izzive in preverili primernost OpenAI tehnologije in skupaj zasnovali primerno rešitev.

Vodita:

Boštjan Šušteršič, vodja prodaje, Comtrade SI
Domen Žukovec, razvijalec programske opreme, Comtrade SI

Vodja, ki vodi v prihodnost.

Učinkovito vodenje ekipe pomaga pri zagotavljanju jasne vizije, spodbuja sodelovanje med člani ekipe, izboljšuje produktivnost ter krepi motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Dober vodja je tisti, ki navdihuje, gradi zaupanje, se zna soočit s konflikti in spodbuja rast svoje ekipe. Na delavnici boste spoznali pomen vodenja v spreminjajočem se okolju, kompetence, ki jih vsak vodja potrebuje za uspešno obvladovanje izzivov in ekipno doseganje izjemnih rezultatov.

Vodi:

Mag. Monika Lapanja je v več kot 20 letni karieri na Ekonomski fakulteti, kjer je tudi magistrirala, predvsem razvijala odnos sodelovanja fakultete z gospodarstvom, s katerim se je vmes srečala tudi kot izvršna direktorica Združenja YES. Pri svojem delu se je z vodenjem srečevala na različne načine. Se imela priložnost veliko naučiti, znanje pa aktivno uporabiti v praksi, saj je bodisi manjše ali večje teame vodila vso svojo kariero. Sicer pa trenutno kot direktorica CPOEF kreira rešitve razvoja kadrov v podjetjih in različne izkušnje s področja vodenja ter poslovnega komuniciranja deli na mnogih delavnicah poslovnega izobraževanja.

Komu boste plač(ev)ali?

Kibernetski kriminal je dosegel nivo, kjer lahko uniči posamezna podjetja, saj varnostni incidenti že pri majhnih organizacijah povzročajo v povprečju večmilijonsko škodo. V preteklih letih je NIL-ova ekipa za odziv na varnostne incidente pogosto gasila katastrofalne požare v slovenskih in tujih okoljih IT, ki so organizacije onesposobile za več tednov ali mesecev. Pri tem se seveda pojavlja netrivialno vprašanje, koga bomo plač(ev)ali za zanesljivo delovanje našega poslovanja: kriminalce, lastno osebje, ali zunanjega izvajalca?

Na delavnici si bomo ogledali nove poslovne modele kibernetskega kriminala, ki že nekaj časa ne temeljijo več le na klasičnem onesposabljanju poslovanja s hitrim šifriranjem kritičnih podatkov, ter si ogledali konkretne primere velikih vdorov, ki smo jih obravnavali. Na podlagi izkušenj s temi napadi, ki jih vsakodnevno zaustavlja NIL-ov varnostno operativni center (SOC), pa bomo predstavili ključne elemente sodobne varnostne strategije, tako s stališča tehnološke arhitekture, cenovne učinkovitosti, kot tudi načina izvajanja.

Vodi:

Jan Bervar je arhitekt digitalne varnosti v evropski multinacionalki Conscia, katere del je tudi podjetje NIL. Z več kot 25-letnimi izkušnjami na področju digitalne varnosti Jan svetuje organizacijam vseh velikosti, kako najbolj optimalno investirati v zmanjševanje digitalnega tveganja, pri tem pa še vedno ostati dovolj agilen.

Na vrh strani


NT Poslovni dan je v osnovi namenjen direktorjem, lastnikom podjetij, vodstvenim kadrom in poslovnim odločevalcem.

»Priority lane« v vznemirljivo prihodnost poslovanja na vas čaka TUKAJ.