ponedeljek, 16. april 2018

Aleš Bešter | Trije trendi, ki bodo za vedno preobrazili energetsko industrijo

Aleš Bešter | Vodja prodaje ključnim strankam, Microsoft Slovenija

Če obstaja izraz, s katerim bi lahko natančno zaobjeli prihodnost energetske industrije, potem je to zagotovo negotovost. Spreminjanje navad potrošnikov, vse večji upad prihodkov od distribucije električne energije, nove okoljske politike, nove digitalne tehnologije ter nenazadnje konkurenca od zunaj grozijo, da bodo zamajali 100 let trajajoč monopol. Da bi o energetski industriji sploh še lahko govorili kot o industriji prihodnosti, mora ta zato storiti več kot zgolj optimizirati svoje delo. Na novo se mora izumiti. 

Energetska industrija ni kot večina industrij. Zaradi visokih vložkov, ki jih terja gradnja daljnovodov, premogovnih kotlov in jedrskih reaktorjev, mora o tem, kako bomo ljudje ustvarjali in porabljali električno energijo, razmišljati daleč v prihodnost. In dokler so se tehnološke spremembe v energetski industriji merile v desetletjih, je vse skupaj potekalo nemoteno. Kaj pa danes, ko se tehnologija razvija iz dneva v dan?

Četudi se ne na globalnem trgu potreba po električni energiji iz leta v leto povečuje — do 2040 naj bi se povpraševanje dvignilo celo za 37 % — podatki za industrijo vendarle niso spodbudni. 

Po poročilu Eurostata se je poraba primarne električne energije med letoma 2005 in 2015 zmanjšala v kar 26 članicah Evropske unije, razlogi pa tičijo v preusmerjanju gospodarstva v energetsko manj intenzivne panoge, manjši nataliteti ter seveda prehajanju na obnovljive vire energije, ki jih narekuje nova okoljska politika. 

Tako bo v EU do leta 2020 vsaj 20 % vse proizvedene energije moralo priti iz naslova obnovljivih virov, kar energetski industriji, ki je med letoma 2008 in 2015 zaradi slabih kalkulacij — manjše povpraševanje po fosilnih gorivih, padanje cen električne energije zaradi zasičenosti mreže — utrpela več kot 600-milijardno izgubo, prihodnosti nič kaj ne podaljšuje.

Vsi ti trendi predstavljajo skupek zapletenih izzivov za industrijo, ki bo morala v prihodnje postati predvsem bolj ekonomična in bolj inovativna. Časa za spremembe pa glede na dogodke, ki so pred njo, nima prav veliko.

Kateri trendi bodo zaznamovali energetsko industrijo v prihodnjih letih?

1. Pojav RenTech podjetij

Vsi smo že slišali za izraz FinTech, ki opisuje podjetja, ki izrabljajo tehnologijo za pripravo novih in inovativnih finančnih storitev za potrošnike in podjetja na številnih področjih — od plačil, zavarovanj, finančnega upravljanja. In tako kot so FinTech-podjetja pretresla industrijo finančnih storitev, RenTech-podjetja nameravajo enako storiti v energetskem sektorju. 

Velika tehnološka podjetja, kot so Tesla, Amazon, Google, že zakupujejo ali gradijo lastne solarne in vetrne kmetije, da bi na eni strani lahko zmanjšali svojo odvisnost od dobaviteljev električne energije in presežek celo oddali v omrežja ter se na drugi strani približali ideji o zeleni energiji.

In ker so stroški vstopa na energetske trge zaradi hitrega zniževanja cen obnovljivih virov energije vse nižji — do leta 2025 naj bi solarni stroški padli za 59 %, po tem, ko so se med letoma 2009 in 2016 pocenili že za 85 % — bi lahko RenTech-podjetja na trgu nastopila tudi kot alternativni dobavitelj energije in energetskim podjetjem tako predstavljala neposredno konkurenco. 

2. Umetna inteligenca (UI), strojno učenje

V zadnjih nekaj letih skoraj ne moremo mimo naslovnic o tem, kako bosta umetna inteligenca (UI) in strojno učenje preobrazila svet. Od avtonomnih vozil in pametnih asistentov do chatbotov, pametnih priporočil … seznamu ni videti konca. Kaj pa v primeru bolj konzervativnih industrij, kot je energetska – lahko tudi te izrabljajo prednosti novih tehnologij? 

V nasprotju s tem, kar bi lahko pričakovali, sta tako UI kot strojno učenje za energetski sektor odločilnega pomena. Z ogromno količino podatkov, ki jih ta industrija ustvarja — zlasti z vsemi dodatnimi senzorji, ki jih je omogočil internet stvari (IoT) — bi lahko poskrbeli za veliko bolj učinkovito upravljanje, kot denimo:

Upravljanje s prekinitvami. Ponudniki danes uporabljajo analitično-validacijske modele za napovedovanje in prepoznavanje izpadov električne energije. Strojno učenje in avtomatizacija naprav omogočata boljše upravljanje s sredstvi, zmanjšujeta čas izpadov in izboljšata zanesljivost. Pametna omrežja lahko samodejno zaznavajo in obravnavajo napake, kar odločno zmanjša verjetnost izpadov.

Odnos s strankami. Strojno učenje lahko izboljša razumevanje potrošnikov in njihovih potreb. S podatki, ki jih je mogoče pridobiti iz različnih virov, lahko ponudniki zagotovijo hitrejšo, personalizirano in bolj intuitivno storitev za stranke, naj bo to z glasovnim odzivom, chatboti ipd.

Poglejmo si primer izrabe umetne inteligence in strojnega učenja v praksi:

 

3. Internet energije (IoE)

V prihodnje bomo imeli veliko več naprav za proizvodnjo energije kot danes, saj se jim bodo pridružili tudi obnovljivi viri. Tu je govora tudi o virtualnih skupnostih, v katerih se bodo lahko lastniki sončnih celic priključili omrežju in drug drugemu prodajali presežno energijo. Energetski sistem bo zato postal veliko bolj zapleten, njegovi deli pa precej bolj medsebojno povezani. Smer energetskega toka bo skratka drugačna kot danes, ko energija najpogosteje teče od velikih proizvajalcev do končnega uporabnika. V internetu energije bodo tudi končni uporabniki proizvajalci elektrike.

Take pobude predstavljajo očitno grožnjo tradicionalnim ponudnikom, saj kažejo na upad prihodkov od prodaje. Tradicionalni ponudniki se bodo zato morali podvizati in razmisliti, s kakšno rešitvijo bodo sodelovali na takšnem trgu.

Se želite seznaniti tudi z drugimi poslovnimi trendi? Ne zamudite največjega IT-dogodka pri nas in se nam pridružite na 23. NT konferenci!

Prijava na NT konferenco >> https://www.ntk.si/prijava/

Za več informacij nam pišite na e-naslov info@ntk.si ter se nam pridružite na naših družbenih medijih Facebook in Twitter.