Aleš Bešter | Umetna inteligenca v energetiki: čas za miselni preskok
Energetika, umetna inteligenca (UI) in bioznanost so področja, ki imajo največji potencial spreminjanja sveta na bolje! S to mislijo je Bill Gates, ustanovitelj Microsofta, pred dvema letoma nagovoril sveže ameriške diplomante. Lahko bi se strinjal. Dve leti nazaj! Če sem iskren, me močno žuli vprašanje, zakaj na spremembe še nismo pripravljeni. Zakaj se raje še vedno oklepamo starih miselnih vzorcev in pogledov na energetiko, ki nas zavirajo pri razvoju novih, boljših energetskih storitev. Občutek imam, da se strokovnjaki v energetskem segmentu do sodobnih tehnologij in napredka obnašajo kot nekoč strokovnjaki do Nikole Tesle, ki je bil enostavno prepameten za vse.
Ovire na poti do izkoristka umetne inteligence
Velikokrat sem presenečen, kako samoumevno se nam zdi, da imamo ves čas na razpolago množico energetskih možnosti za naše vsakdanje potrebe. Več vrst goriva in električne polnilnice za avto, različne ponudnike električne energije iz različnih virov, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje naših stanovanj. Šele večje nevihte ali od vremena poškodovani daljnovodi, ki začasno ugasnejo luči v naših stanovanjih, nas spomnijo, kako zelo odvisni smo od energetske preskrbe in kako ranljivi smo v resnici v tej odvisnosti.
Vendar me nekaj preseneča še bistveno bolj kot ta visoka stopnja samoumevnosti. Pa niti ne preseneča, temveč moti. Dr. Tadis Jucikas, odličen poznavalec področja umetne inteligence, je pred časom lucidno opozoril, da na svetu biva več kot sedem milijard ljudi in niti dva posameznika si nista popolnoma enaka. Vlade, upravljavci električnih omrežij in mnoga velika energetska podjetja pa energetski trg še vedno razumejo v ozkih okvirih geografskih in demografskih segmentov.
Povsem logično je torej, da energetika predstavlja enega od temeljnih sektorjev kritične infrastrukture, kot jih določa evropska in nacionalna zakonodaja. A velikokrat dobim občutek, da se za oznako kritičnosti skriva zgolj pomanjkanje ambicije in volje po spremembah, ki bi lahko veliko doprinesle vsem. V ameriškem kongresu so se recimo pred kratkim čisto resno pojavljale ideje, da bi v imenu nacionalne varnosti (kritična infrastruktura, kajne?) in zaradi domnevnih groženj hekerskih napadov električna omrežja ponovno spravili v analogno obliko. (Sicer nisem prav prepričan, kako naj bi to izvedli v praksi.)
Umetna inteligenca v energetski verigi na dlani
Ko govorimo o umetni inteligenci v energetiki, pravzaprav govorimo o modernizaciji energetike: o posodobljeni energetski proizvodnji, distribuciji in potrošnji, ki bodo manj podvržene tržnim in drugim nihanjem (recimo silam narave).
Energetska panoga proizvede ogromne količine podatkov – kar je dobro, celo odlično. S pomočjo umetne inteligence, ki iz velikih podatkovnih baz v osnovi črpa svoje znanje in sposobnost inteligentnega napovedovanja prihodnosti, lahko akterji na energetskem trgu razvijejo bolj natančne vpoglede in sveže pristope k energetski preskrbi. Kar velja za prav vse člene vzdolž energetske verige – tako za državne institucije kot za naftne gigante, tako za start up podjetja s področja obnovljivih virov kot za distributerje. In seveda tudi za nas, končne odjemalce.
To je obljuba, ki jo je umetna inteligenca zagotovo sposobna izpolniti. V analitski hiši CB Insights so pred časom recimo izpostavili tri področja energetike, kjer bo UI odigrala pomembno vlogo:
- Učinkovitost energetske potrošnje v gospodinjstvih. Verjetno že marsikateri slovenski dom premore pameten termostat. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo praktično vsa gospodinjstva beležila svojo porabo s pomočjo umetne inteligence, pametni termostati pa bodo poskrbeli za optimizirano porabo energije glede na naše bivanjske vzorce. Razumevanje navad, želja in motivov posameznih potrošnikov pa povratno prispeva tudi k izboljšani učinkovitosti celotnih energetskih omrežij.
- Hramba energije. S pomočjo inteligentnih aplikacij je mogoče izjemno optimizirati tudi hrambo električne energije, sicer ogromen segment energetskega trga. Kot primer lahko navedemo podjetje Stem, ki skrbi tudi za energetsko preskrbo nekaterih največjih svetovnih podjetij in s pomočjo UI-rešitev polni in prazni energetske zaloge glede na povpraševanje in cene energije v resničnem času.
- Avtomatizirana električna omrežja. Sodobna električna omrežja so vedno bolj kompleksna, energija pa se vanje steka iz množice različnih virov: vetrna in sončna energija, hidro- in termoelektrarne in seveda – tudi v Sloveniji – jedrska energija. Umetna inteligenca lahko izjemno pomaga pri stabilizaciji in učinkovitosti električnih omrežij ter sinhronizaciji različnih energetskih virov.
Na področju energetike je prav gotovo mogoče najti nekaj najbolj zanimivih praktičnih načinov uporabe umetne inteligence nasploh. Posebej vznemirljive so prebojne rešitve, ki nastajajo v start-up podjetjih in inkubatorjih po celem svetu, medtem ko se uveljavljeni ponudniki električne energije in različne državne službe spremembam vsaj običajno učinkovito izmikajo. Prepogosto se mi zdi, da nove resničnosti še nismo v celoti ponotranjili in se debate o naši energetski preskrbi vrtijo okrog že zastarelih vprašanj. Zato je čas, da naredimo korak naprej – predvsem v naši miselnosti.
Aleš Bešter, Cloud Specialist, Corporate Accounts