Res je, podjetje Hendo je predstavilo lebdečo rolko, a ta je daleč od vizije Hollywooda iz 80. let. Leto 2020, ki ga začuda še kar uporabljamo kot oznako daljne prihodnosti, je pred vrati. Od njega nas ločijo samo 4 leta in čeprav tudi takrat še ne bo letečih avtomobilov, nas bodo doletele korenite spremembe v družbi in podjetjih. Prva velika sprememba je padec Moorovega zakona. Pravilo, ki pravi, da bodo računalniki vsaki 2 leti podvojili svojo moč, je v veljavi že 50 let. Sedaj se je razvoj zaletel v veliko oviro fizike in lahko pričakujemo, da bodo tehnološka podjetja naslednje razvojne korake iskala drugje: na področju uporabnosti, vmesnikov in inovativnih rešitev z obstoječo tehnologijo.

Druga velika sprememba je prihajajoča prevlada generacije Y. Tako imenovani milenijci bodo do leta 2020 v ZDA predstavljali že 40 % zaposlenega prebivalstva. Zaposleni so, konec koncev, tudi kupci. V zasebnem življenju razpolagajo z rednim mesečnim dohodkom, v poslovnem svetu pa bodo milenijci tudi vodje in odločevalci, ki se odločajo glede porabe velikih poslovnih proračunov.

 

Pa poznate svoje bodoče stranke in zaposlene?

Da, milenijci so tista generacija, rojena med letom 1980 in letom 2000. Oni so generacija za sosednjo mizo v lokalu, ki oči ne odmakne od mobilnega telefona. Oni so generacija, ki gre rajši k zobozdravniku kot pokliče vaš oddelek tehnične podpore. Milenijci so generacija, ki se je Instagrama naveličala, še preden smo ostali ugotovili, da je popularen. To je generacija, ki namesto kratkega telefonskega klica raje pošlje morje SMS-ov, in generacija, ki skoraj ničesar ne kupi več brez preverjanja s širokim krogom prijateljev in znancev.

Velika generacija mladih odraslih bo v kratkem postala vaš največji kupec. Komu boste zaupali razvoj izdelkov in storitev, ki naj bi jih milenijci kupovali? Kdo jim bo te izdelke tržil in prodajal? Boste vse svoje upe stavili na prekaljene vodstvene kadre, ki ob pogledu na skupino mladeničev v kravatah in z mobilniki v rokah vihajo nos?

Če nameravate v naslednjih letih izboljšati poslovanje ali pa ga vsaj zadržati v enakem obsegu, se jim ne boste mogli izogniti. S pristopi, ki so še nedavno veljali za preizkušene, ne boste prišli nikamor. Hladni prodajni klici namreč ne bodo dosegli ciljnih kupcev, ki se ob daljšem telefonskem pogovoru počutijo nekako tako kot se vi, ko v kotu pisarne začne brneti faks.

V Evropi v povprečju krepko zaostajamo za Američani

Če se v ZDA vedno pogosteje pogovarjajo o tem, kako najprodornejša podjetja diskriminirajo in zaposlujejo predvsem ljudi v srednjih dvajsetih letih, pri nas še vedno vidimo kolektive, kjer so mladi omejeni na manj zahtevna operativna dela.

Mario Draghi, predsednik Evropske centralne banke, je v nedavnem intervjuju potožil, da je trg dela v Evropi izrazito nastrojen proti mladim. Visoka zaščita delovnih mest starejših ljudi, tako pravna kot psihološka, pomeni, da podjetja mladim namenjajo predvsem nižja in začasna delovna mesta. Vodilni položaji že kar zahtevajo določeno količino sivih las, mladi pa so izpostavljeni stalnemu tveganju nepodaljšanih pogodb in neupoštevanju njihovih prispevkov v podjetjih. V nekaterih državah, ki jih je kriza izdatno pretresla, se je nezaposlenost mladih približala polovici.

V Sloveniji se nezadovoljstvo mladih s trgom dela kaže predvsem v vedno bolj množičnem izseljevanju najvišje izobraženih in najbolj kvalificiranih ljudi. V poslovnem okolju, kjer so ti skoraj obsojeni na dolgoletno iskanje zaposlitve, prekarne oblike dela, predvsem pa delo na nižjih in slabše plačanih delovnih mestih, se jih vedno več odloča za odhod v razvite države, kjer se bolje zavedajo dejstva, da prihodnosti podjetij ne morejo graditi brez ljudi, ki bodo v tej prihodnosti preživeli največ časa. 

Po drugi strani vam bodo v podjetjih, kjer so v zadnjem času zaposlili več mladih ljudi, povedali, da so s to generacijo težave. Težko se prilagodijo na delovno okolje in za razliko od dolgoletnih in zanesljivih zaposlenih delovna mesta zamenjajo v letu ali dveh, včasih pa še prej. Njihova pričakovanja so popolnoma drugačna, razloge za veliko fluktuacijo pa moramo poiskati predvsem v podjetjih samih.

Kaj od delovnega mesta pričakujejo milenijci?

Okolja, v katerih so mladi zaposleni zadovoljni in produktivni se bistveno razlikujejo od stereotipnega pisarniškega okolja. Prodorni mladi, tisti, ki nam bežijo v tujino, si ne želijo služb. O svoji vlogi razmišljajo v kontekstu dela in doseganja rezultatov, za te pa je manj pomembna prisotnost v pisarni od 8:00 do 16:00. Interno birokracijo razumejo predvsem kot oviro produktivnosti in manj kot sistem, ki jim zagotavlja varnost in mir.

Podjetniško razmišljanje, ki se pogosto odraža tudi v njihovi usmerjenosti na rezultate, zahteva določeno mero svobode in najbolj napredna podjetja že lep čas uspešno uvajajo koncepte gibljivih delavnikov ter ocenjevanje zaposlenih na podlagi njihovih rezultatov namesto prisotnosti. Takšne zaposlene motivirajo rezultati in doseganje ciljev, zato jih zelo obremenjuje tudi oddelčna kultura. V podjetjih, kjer oddelki med seboj tekmujejo in se spopadajo, zaposleni pogosto porabijo več energije za reševanje interne napetosti kot za spopade s konkurenco. V takšnih okoljih milenijci ne zdržijo dolgo.

Službeni ali zasebni čas? Generacija, ki vedno bolj briše meje med delom in zasebnim, ima vedno višja pričakovanja tudi glede strokovnega razvoja. Stalno izobraževanje in usposabljanje ni več pozabljeni člen v pogodbi o zaposlitvi, ampak milenijcem pomeni bistveno razliko med delodajalci, ki jim pomagajo graditi prihodnost, in tistimi, ki nudijo samo mesečno plačilo za delo. Podjetja na zahodu tako vedno pogosteje zagotavljajo sredstva in čas za pridobivanje novih znanj, saj se zavedajo, da najbolj perspektivnih kadrov ne bodo uspeli zadržati, če bodo imeli ti občutek, da jim delo ne prinaša strokovne, karierne in osebnostne rasti.

Alternative praktično ni

Navedene spremembe bodo za številna podjetja ogromen zalogaj. Ne moremo zanemariti dejstva, da bodo spremembe delovnega okolja razburile marsikaterega zaposlenega, ki je v starem okolju zadovoljno delal že dolga leta.

Kljub temu druge poti ni. Čez nekaj let boste najbolj »lojalne« zaposlene, ki pri vas delajo že trideset let, zaman spraševali, zakaj so se stranke prenehale odzivati na prodajne klice. Od njih tudi ne boste dobili odgovora, zakaj vedno manj ljudi uporablja vašo spletno banko in zakaj novih kupcev nikakor ne morete prepričati, naj obiščejo vaš pohištveni salon.

V letih, ki prihajajo, bodo vaši kupci ljudje, ki jih vaši najbolj izkušeni zaposleni ne razumejo več. Zaposliti boste morali vrstnike svojih strank in veliko napora vložiti v to, da jih boste razumeli tudi sami. V nasprotnem primeru bodo kmalu odšli h konkurenci ali čez mejo, kjer se podjetja vedno uspešneje prilagajajo novi realnosti.