Ta spletna stran hrani piškotke, da bi vam zagotovili boljšo uporabniško izkušnjo in popolno funkcionalnost te strani.

Analitične piškotke uporabljamo s storitvijo Google Analytics, samo z vašo privolitvijo. Sprejemam Zavrnitev Več informacij

torek, 26. februar 2019

Petra Wagner | Bomo ukrepali ali se bomo vdali v usodo?

Igla moralnega kompasa je pri umetni inteligenci še vedno pod trenjem.

V nadaljevanju bi rada poudarila pomembnost etničnih načel, ki so človekova odgovornost (za zdaj še v domeni človeka) in ki bi jih morali vključiti v vsakodnevne debate o vplivu umetne inteligence na družbo, začenši z razpravami splošne javnosti in vključujoč mnoge družbene institucije, zasebne in javne, vse od vrtcev do univerz, od podjetij do nevladnih organizacij, od družin do civilne družbe in še bi lahko naštevali. Na eni strani potrebujemo več praktične in družbeno koristne uporabe digitalnih tehnologij, na drugi strani, pa moramo aktivno razmišljati in spodbujati družbeno kritične razprave o vplivu tehnologije. Dejstvo je, da le digitalno pismena družba in njeni posamezniki si lahko prizadevajo za etično uporabo sodobnih rešitev, ki jih zagotavlja tehnologija.

V prispevku bom odgovorila na 3 ključna vprašanja, ki se nanašajo na izzive etične uporabe umetne inteligence:

1.       Zakaj moramo ukrepati sedaj?

2.       Kaj je bilo do sedaj že narejeno?

3.       Kaj moramo še narediti?

Na individualni, nacionalni in mednarodni ravni moramo ukrepati (ne samo razpravljati) v smeri strukturiranega in sistematičnega pristopa z uporabo obstoječih družbenih institucij za usmerjanje razvoja in uporabe umetne inteligence na načelih, ki zagotavljajo človeštvo. In kot je Harari poudaril, moramo biti globalno vpeti. Tehnološka disrupcija je ena od treh [1] kritičnih težav, ki jih človeštvo ne more rešiti znotraj državnih ali organizacijskih meja, ampak le skozi globalno sodelovanje. Podobno kot Harari, tudi številni avtorji in mnoge institucije stremijo k proaktivnosti zaradi hitrega in neizogibnega tehnološkega razvoja. Opozarjajo na nujnost razvoja in napredka na področju zakonskih regulativ, neizogibnih ukrepih v industriji, povečanju stopnje družbene odgovornosti itn., ki jih lahko povzamemo kot potrebo po novem etičnem in pravnem družbenem redu.

 Zakaj moramo ukrepati (oz. bi morali že včeraj)?

 Zakaj vsi kar naenkrat govorijo o novih etničnih načelih, pomembnih regulativah in različnih grožnjah človeštvu? Ali smo blizu točke tehnološke singularnosti? V strokovni javnosti ni dogovora o časovnem razporedu (kdaj) niti o (kakšnem) razsežnostih vpliva, ki naj bi ga umetna inteligenca imela na človeštvo. Najdemo lahko različne teorije, po katerih Tegmark deli vodilne svetovne strokovnjake v tri kategorije: Digitalni utopisti (splošna umetna inteligenca se bo zgodila in bo dobra stvar), Tehno-skeptiki (splošna umetna inteligenca se ne bo zgodila v bližnji prihodnosti) in Članice o prednostih AI gibanja (gibanje splošne umetne inteligence je upravičeno in koristno). Čeprav splošna umetna inteligenca (t. i. AGI) še ni prisotna, že uporabljamo rešitve AI in obstajajo etična vprašanja in izzivi, o katerih moramo zdaj razpravljati, ker rešitve AI še zdaleč niso popolne.

Tukaj je nekaj razlogov za nepopolnost (B. T. Hyacinth):

  • Ustvarjalci so nepopolni.
  • Podatki so nepopolni.
  • Paradigme za modeliranje notranje resničnosti so nepopolne.
  • Obdelava slik ima omejitve.
  • Izidi umetne inteligence niso lahko predvidljivi (kršitve Asimovega zakona [2]).
  • Umetna inteligenca je zvesta temu, kar želi optimizirati.

 Ali že imamo prave primere, ki izhajajo iz zgoraj navedenih razlogov, da bi se izognili nujnosti takojšnjega družbenega dogovora? Da, veliko. Naj omenim le nekaj najbolj znanih:

Pristranskost sistema AI pri uporabi podatkov iz nepopolnega sveta, v katerem živimo:

 Obstajajo pa še številni drugi, ki izhajajo iz vsakodnevne uporabe sodobne tehnologije.

In kaj je bilo narejeno do sedaj? (in veliko več)

Mnogi znanstveniki, vlade, mednarodne institucije, podjetja, civilne družbe, nevladne organizacije itd. že razpravljajo o etičnih načelih, ki naj bi vodila razvoj in uporabo AI. Zaradi hitrega razvoja in uporabe v različnih panogah je AI vse bolj zanimiv tudi za medije in javnost.

  1. Preverite lahko celovit pristop in vključenost Microsofta v knjigi, imenovani The Future Computed,
  2. Eno od mnenj Svetovnega gospodarskega foruma: 5 core principles to keep AI ethical,
  3. Načela za preglednost in zaupanje v kognitivno dobo - IBM’s Principles for Trust and Transparency,
  4. Odprto pismo konvenciji Združenih narodov: open letter to UN convention,
  5. Znanstveni pogledi Nicka Bostroma: Superinteligenca ali Max Tegmark: Life 3.0,
  6. Evropska komisija: Artificial Intelligence,
  7. Pogledi in pristopi držav (The U.K. Wants to Become the World Leader in Ethical A.I., AI policy Germany, AI for Humanity).

 Če niste naklonjeni branju znanstvenih teoretičnih člankov in knjig, vendar ste pripravljeni razumeti, kaj AI prinaša naši »človeški« družbi, kako se družbene interakcije spreminjajo, ko razvijamo nove "androidne" oblike življenja, kakšna moralna vprašanja se porajajo, kako se vzpostavljajo razmerja moči in kaj se dogaja na nivoju čustev, kako se razvija Life 3.0, kakšne nevarnosti lahko povzročijo nove življenjske oblike AI, si oglejte WestWorld, televizijsko serijo, v kateri robotski "gostitelji" razvijajo umetno zavest človeka. Spoznali boste psihološke in družbene izzive v interakcijah človek-robot, robot-robot in človek-človek zaradi t. i. AI gostiteljev. Videli boste manipulacijo čustev, hierarhične odnose, dojemanje greha in predvsem nastajajoča moralna vprašanja.

 Kaj moramo narediti?

 V trenutnih razmerah, v katerih je vprašljiv moralni kompas in imamo veliko nerešenih etičnih vprašanj, je prav, da ukrepamo in za začetek sprejmemo umetno inteligenco. Kot rečeno v uvodu je prav, da se na vseh nivojih družbe lotimo razmišljanja o možnih pasteh evolucije. Prizadevati si moramo za strukturiran in sistematičen pristop. Spodaj je nekaj primerov, ki jih je mogoče izvesti takoj. Seveda jih je še veliko več.

1.       Politika in politične stranke

  • Prav je, da vsi politiki razumejo bistvo umetne inteligence in so sposobni razprave in kritičnega sprejemanja odločitev na tem področju.
  • Politične stranke vključijo področje umetne inteligence v politične programe.
  • Še več držav se opredeli do etike umetne inteligence. (An overview of national AI strategies)

 2.       Izobraževalne institucije (od vrtcev do univerz s posodobljenim kurikulom)

  • Otroci bi morali uporabljati in razumeti tehnološke rešitve umetne inteligence na praktični ravni.
  • Predmet umetne inteligence in tehnološke etike ter pravila delovanja naj postanejo del vsebin v obstoječem kurikulu od osnovnih šol do univerz.
  • Več interakcije med etiko in humanistiko z naravoslovjem in tehniko.
  • Nekakšna prisega (kot je Hipokratova prisega za zdravnike) za programerje.

 3.       Družina

  • Kulturne vrednote in odnos do življenja pri interakciji z digitalnimi napravami in sistemi umetne inteligence.
  • Odrasli so pozitiven zgled pri delu in uporabi tehnologije.
  • Razumeti (na individualni ravni) grožnje in osnovna varnostna pravila za uporabo digitalnih tehnologij (kot razumevanje, zakaj in kdaj moramo zakleniti vrata ali kako uporabljati bankomat).

4.       Množični mediji

  • Naučiti se novih in posodobljenih moralnih načel in vrednot, povezanih z uporabo rešitev za umetno inteligenco, saj predstavljajo simbolično nagrado in kazen za različne vrste vedenja.
  • Zagotoviti kritičen pogled na razvoj in izvajanje umetne inteligence na vseh ravneh družbe

 5.       Poslovanje

  • Podjetja so še naprej vključena v etično razpravo in raziskovanje vloge umetne inteligence za družbo zaradi moči, ki jo predstavlja v družbenem sistemu (Več: The power of companies in building digital competent individuals).
  • Tehnološke družbe bodo namenjene gradnji sistemov AI, ki so zasnovani tako, da povečajo naravno človeško iznajdljivost (The Future Computed).

 6.       Pravo

  • Z ustrezno količino predpisov vzpostaviti zaupanje in zagotoviti transparentnost.
  • Potrebujemo nove ali posodobljene zakone, ki temeljijo na moralnih vrednotah naše družbe.

Ne nazadnje z uporabo rešitev umetne inteligence moremo poskrbeti, da bo naše življenje lažje, pa tudi, da se ne bomo odrekli sposobnosti, da poskrbimo zase. Kot trdi B. T. Hyacinth, s sprejetjem spremembe, ki jo prinaša tehnološka disrupcija, postavljamo bolj trdno podlago pri obravnavanju nepričakovanega. Družba bo občutila ogromen vpliv - zato je bolje, da smo pred krivuljo, da smo proaktivni pri učenju novih veščin. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se lahko znajde in da najde način za transformacijo samega sebe.

Petra Wagner, Corporate Sales Manager for Adriatic & Balkan Region at Microsoft Slovenia

 VIR: LinkedIn

[1] Nuclear war, climate change, technological disruption.

[2] Asimov's Laws are a set of rules of robotics (Three Laws of Robotics):

First Law – A robot may not injure a human being or, through inaction, allow a human being to come to harm.

Second Law – A robot must obey the orders given it by human beings except where such orders would conflict with the First Law.

Third Law – A robot must protect its own existence as long as such protection does not conflict with the First or Second Laws.

Za več informacij nam pišite na e-naslov info@ntk.si ter se nam pridružite na naših družbenih medijih Facebook, YouTube, Instagram in Twitter.