Veliko govora je bilo o vplivih učenja na daljavo, prihodnosti izobraževanja ter tehnoloških izzivih, ki jim pred obdobjem pandemije še nismo bili v celoti kos. O tem, kje smo bili danes in kje bomo jutri na področju šolstva, so z nami spregovorili Lejla Gušmirović (skrbnica kupcev za področje izobraževanja v regiji Adriatic, Microsoft Slovenija), prof. dr. Simona Kustec Lipicer (ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije), dr. Vinko Logaj (direktor Zavoda RS za šolstvo), Anthony Salcito (Microsoftov podpredsednik za izobraževanje), Alenka Flander (direktorica CMEPIUS Slovenija), Tomi Dolenc (vodja oddelka za komunikacijo z uporabniki, Arnes),  Suzana Plemenitaš (ravnateljica Osnovne šole Dobje), Simon Konečnik (ravnatelj Šolskega centra Velenje), Iztok Osredkar (sistemski administrator in ICT manager, Šolski center Velenje), Izidor Golob (CIO, Univerza v Mariboru), Oliver Zofić (tehnični strokovnjak za akademsko področje, Microsoft Slovenija), Andrej Sukić (vodja prodaje, Gambit d.o.o.), Nina Žibert (vodja pisarne Digital School) ter Tadej Žlak (direktor Šole prihodnosti).

Celoten sklop Šolstva prihodnosti je vsebinsko povezovala Lejla Gušmirović in s pozitivno noto pozdravila vse navzoče. “Pomembno se je čim bolje prilagoditi trenutni situaciji in zato pridobiti čim več znanja in veščin, ki nam bodo pomagale tudi za naprej, če se bo situacija ponovila,” je sklenila uvodoma.

Tega, kako dobro so se slovenske šole prilagodile že na začetku obdobja pandemije v Sloveniji, kako je potekal proces prilagajanja in spreminjanja učnega procesa v tem obdobju, se je dotaknila ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec Lipicer.  Poudarila je, da ima država veliko vlogo pri organizaciji šolstva tudi v takih razmerah in da se tudi za vnaprej pripravljajo spremembe, ki bodo to vlogo še dodatno okrepile in nas pripravile na jesen. »Izredne okoliščine so nas veliko naučile, pripravljeni pa moramo biti tudi za naprej. Na področju digitalnega izobraževanja bomo na ministrstvu, javnih zavodih, univerzah in šolah zagotovili še višjo raven integriranega delovanja. V ta namen bomo med drugim v prihodnje ustanovili tudi Center za digitalno izobraževanje, ki bo nadgradil prizadevanja v okviru projektov e-šolstva in digitalna univerza. Pri tem bo pomembno tudi sodelovanje z zunanjimi deležniki in koordinirano povezovanje," je zatrdila.

Kakšni so bili odzivi slovenskih šol in učiteljev na nenaden prehod na učenje na daljavo in kje so se pojavili največji izzivi, je pojasnil direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj. Povedal je, da so ves čas obdobja pandemije potekala organizirana usposabljanja, ki so vsem na področju šolstva omogočala, da se lahko tehnološko izpopolnijo, in izkazalo se je, da velik delež učiteljev že sledi tehnološkim trendom. »Kljub temu pa še vedno obstaja izziv, kako v času rednega vzgojno-izobraževalnega procesa zagotoviti ustrezen čas, ki ga potrebujemo za učenje novih veščin in didaktičnih pristopov,« je sklenil misli.   

»Izjemni napori učiteljev po svetu v zadnjih mesecih, da bi se hitro prilagodili učenju na daljavo, si zaslužijo posebno priznanje. Ta sprememba je zahtevala sodelovanje vseh in je v zgodovini sodobnega izobraževanja brez primerjave,« je povedal Anthony Salcito, Microsoftov podpredsednik za izobraževanje. Na podlagi opažanj trdi, da so se nekateri učitelji sicer bali vpliva tehnologije, saj so menili, da se s tem zmanjšuje njihova vrednost in pomen. »Vrednost učiteljev je v učnem procesu prav zares narasla, saj tehnologija kot orodje za učenje predstavlja le del tega procesa. Učitelji so tisti, ki morajo prek tega orodja na pravi način predstaviti vsebine tako, da za učence učenje poteka interaktivno, kakovostno in nemoteno,« je prepričan.

»Izredno zadovoljni smo z delovanjem Evropske komisije, ki podpira Erasmus+ program, saj je izkazala veliko mero fleksibilnosti pravil vodenja programa. Hkrati smo zadovoljni z našo lastno organizacijo, v okviru katere smo poskrbeli za zadostno število delavnic tako za učitelje kot same ustanove, vključno z vrtci,« je povedala Alenka Flander, direktorica CMEPIUS Slovenija.

Po podatkih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport se je v kriznem obdobju število spletnih učilnic v okviru ARNES-a povečalo za več kot 80 odstotkov. Še vedno pa obstajajo tehnološki izzivi tako na strani uporabnikov (nimajo vsi dostopa do računalnikov, internet ni povsod enako dostopen itn.) kot na strani naročnikov. »Spremeniti način dela, učenja, poučevanja pa je še težje kot sprememba oz. nadgradnja tehnoloških komponent. Zato je pomembno vlagat v ljudi in informacijsko podporo,« je sklenil Tomi Dolenc, vodja oddelka za komunikacijo z uporabniki, Arnes.

Kljub vsem težavam, s katerimi so se soočale šole, pa je kar nekaj primerov dobrih praks digitalizacije šolskih procesov. En primer predstavlja Osnovna šola Dobje, kjer je proces šolanja na daljavo že od samega začetka potekal praktično nemoteno. Učenci so bili nad uporabo MS Teams navdušeni. »Prepričani smo, da za prehod na tak način dela niso potrebna dodatna izobraževanja, ampak predvsem sodelovanje, jasna vizija in pripravljenost na spremembe,« je zaključila ravnateljica OŠ Dobje Suzana Plemenitaš. Enako so prepričani tudi v Šolskem centru Velenje, kjer so uspešno premostili vmesna upiranja spremembam. Pravijo, da se učenje začne šele, ko se vzpostavi zanimanje. »Učitelji smo zgled za učenje. Naj nas ne skrbi, če nas otroci ne ubogajo, naj nas skrbi takrat, ko nas opazujejo,« pravi Simon Konečnik, ravnatelj Šolskega centra Velenje.

Kako je študij na daljavo potekal v okviru Univerze v Mariboru, je spregovoril dr. Izidor Golob, pomočnik glavnega tajnika Univerze v Mariboru. Ko je prišlo obvestilo, da se bodo prostori na univerzi zaprli, je bilo z vidika IT-ja okolje v celoti pripravljeno za predavanja na daljavo. Pretestirani in zapisani so bili osnovni scenariji načina izvedbe predavanj in prijav na ta predavanja, kar je izjemno olajšalo proces adaptacije na dane razmere. Pred 15. 3. 2020 je bila na Univerzi Maribor uporaba MS Teams statistično gledano zanemarljiva, po tem pa je bilo poleg Moodla to edino orodje za povezovanje in sodelovanje. »Za uspešno implementacijo uporabe orodij za študij na daljavo je potrebno timsko delo, kar je Univerza v Mariboru tudi dokazala,« je povedal Izidor Golob.

»Sodobno učno okolje je tisto okolje, ki je osredotočeno na učenca za doseganje višje ravni interakcije, vključuje možnost personaliziranja vsebin, možnost sodelovanja in skupinskega dela ter pravičnost in opolnomočenje,« je prepričan Oliver Zofić, tehnični strokovnjak za akademsko področje, Microsoft Slovenija. Kaj vse nas s tehnološkega vidika čaka v prihodnosti, katera oprema bo dodatno na voljo učencem in učiteljem, da bodo imeli  zagotovljeno sodobno učno okolje, pa je predstavil Andrej Sukič, vodja prodaje, Gambit d.o.o.

Odličen pripomoček za učenje je lahko tudi računalniška igra. Številne prednosti igre Minecraft za namen učenja je predstavila Nina Žibert (vodja pisarne Digital school). Pomen vpeljave sodobne informacijske tehnologije in inovativnih pristopov v izobraževalne organizacije je  poudaril tudi Tadej Žlak, direktor Šole prihodnosti). »Opažamo, da je bila uporaba oblaka 365 v času pandemije res velika, kar kaže na porast razumevanja sodobnih tehnologij,« je prepričan.  

Ključni poudarki sklopa Šolstvo prihodnosti: 

• Ustanovljen bo Center za digitalno izobraževanje;
• Pomen in vrednost učiteljev se je kljub vpeljavi tehnologije povečala;
• Bolj kot tehnološka nadgradnja sistemov je pomemben vložek v usposobljenost in opolnomočenje kadrov;
• Za delo na daljavo niso potrebna dodatna izobraževanja, ampak predvsem sodelovanje, jasna vizija in pripravljenost na spremembe.

Vsa predavanja iz sklopa Šolstvo prihodnosti si lahko ogledate na https://www.ntk.si/urnik/remote/. Na voljo so vsem tistim, ki imajo na ntk.si odprt uporabniški račun.