Kako kot ponudnik IKT-rešitev doživljate preobrat pri dojemanju in razširjanju digitalizacije, ki jo je nedvomno pospešila tudi pandemija?

Neverjetno se nam je povečal obseg dela. Precej več, kot smo pričakovali. Vendar ne gre le za projekte uvedbe. Podjetja veliko sprašujejo, iščejo znanje, veliko je svetovanja, diagnostike … Že pred pandemijo smo beležili tudi rast povpraševanja po storitvah znanja, kjer smo tradicionalno eni vodilnih ponudnikov digitalnih kompetenc.

Kot tehnološki navdušenec sem pozitivno presenečen nad sprejemanjem novih tehnologij med tehnološko bolj konservativnimi ljudmi in podjetji. Menedžerji so navdušeni nad tem, za kakšen denar lahko dosežejo velike spremembe. Za nekaj tisoč eur je mogoče implementirati tehnologije in koncepte, ki si jih nekateri niso znali niti predstavljati. Ne samo, da so orodja res dobra, uvedba je tudi izredno kratka. Nove pristope lahko začnemo uporabljati že v nekaj dnevih, pri čemer praktično takoj dosežemo rezultate, na katere smo prej morali čakati mesece in mesece. In to po neprimerno nižji ceni. Ko imajo podjetja enkrat izkušnjo s tovrstnimi implementacijami, ko vidijo dejanske spremembe na področjih, s katerimi se borijo že leta in leta, dobijo v tovrstne implementacije zaupanje, ki daje pospešek digitalizaciji tudi na drugih poslovnih področjih.

Kateri so po vašem mnenju tisti glavni mejniki, zaradi katerih lahko podjetja sedaj bolj suvereno razmišljajo o digitalizaciji poslovanja?

V osnovi gre za to, da so podjetja spoznala, kako lahko z uporabo novih digitalnih tehnologij in poslovnih modelov izboljšajo svojo ponudbo izdelkov in storitev. K temu prispeva globalna konkurenca, ki je nekako ves čas korak spredaj in narekuje tempo. Po drugi strani je v Sloveniji očiten premik zaradi menjave generacije menedžmenta. Pri prihajajoči generaciji je pogosto prisotna strast do tehnologij, zelo dobro razume, kako delujejo tehnologije. Problem je, da vodstvo težko spremlja vse novosti.

Z operativnega vidika je pomemben spodbujevalec izredno hitro naraščanje števila poslovnih dogodkov, ki se jih brez ustrezne digitalizacije ne more obvladovati. Ne gre več zato, da bomo z digitalizacijo stopili korak naprej in ustvarili konkurenčno prednost. Brez digitalizacije enostavno ne moremo več učinkovito obvladovati trenutne situacije. Občutek, da ti uhajajo stvari iz rok, te motivira, da narediš pomembne korake pri digitalizaciji.

Tretjega razloga se morda še niti ne zavedamo, je pa eden ključnih. Prihajajo generacije, ki se jih težko vodi z avtoriteto. Treba je predstaviti argumente in dejstva, podjetja bodo morala veliko delati na viziji in na odločanju na podlagi dejstev – data driven company. Enako je tudi pri sprejemanju vsakodnevnih odločitev. Vse skupaj je na nož, zato morajo odločitve temeljiti na takojšnjih podatkih in obogatenih informacijah, ne pa na pavšalnih ocenah.

Vendar je ogromno pristopov, tehnologij in orodij za podporo digitalizaciji na voljo že desetletja? Zakaj torej ravno zdaj?

Res je. Mnogo tehnologij je bilo že na voljo, ampak je vprašanje, ali so bile v taki obliki, da so bile ljudem in procesom prijazne. Skozi tri desetletja dolg proces učenja in razvoja smo dobili tehnologije, ki jih je mogoče zelo hitro in stroškovno učinkovito implementirati. In kar je ključnega pomena, omogočajo hitro in poceni spreminjanje procesov in modelov, kar se pri digitalizaciji nenehno dogaja. Kaj ti recimo pomaga celovit poslovni informacijski sistem, če ugotoviš, da bi moral že zaradi manjše spremembe poslovnega modela sistem uvesti na novo.

Je pa res tudi še nekaj drugega. Družba se zelo hitro spreminja, velik premik se je zgodil na strani uporabnikov. Ti so v zadnjih desetletjih usvojili ebančništvo, storitve euprave, elektronsko trgovino in cel kup storitev za komunikacijo ter aplikacije, ki jim lajšajo življenje. Vse to se prenaša na delovna mesta.

Hkrati bi izpostavil zelo pomemben tehnološki premik, in to je računalništvo v oblaku. Zdi se, da smo z oblačnimi rešitvami pridobili zelo pomemben stranski učinek. Oblačne rešitve imajo odlično lastnost, da se neprestano in zelo pogosto posodabljajo. Praktično na mesečni ravni dobivamo nove funkcionalnosti, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo in s tem produktivnost. Spremembe so logične, zgodijo se brez vprašanja, zaradi kakovostne umestitve v rešitev jih hitro sprejmemo.

Poleg tega ljudje lažje sprejmemo veliko malih sprememb, kot eno veliko. Koncept razvoja oblačnih rešitev zelo dobro naslavlja izzive upravljanja sprememb. To je pomembno. Če podjetja niso pripravljena na spremembe oziroma sprememb ljudje ne sprejemajo, potem ni tehnologije, ki bi lahko pomagala.

Na kaj morajo biti podjetja še posebej pozorna, ko načrtujejo uvedbo modernih digitalnih orodij?

Izhajati morajo iz problema, ki ga rešujejo. Odkriti morajo, kaj je ključna stvar, ki jo hočejo doseči in kaj jih pri tem ovira. Razumevanje problema je bistveno. Recimo, kaj je osnovni problem papirnega poslovanja? To, da porabimo preveč časa za iskanje informacij, da se dokumenti izgubljajo, da so stroški visoki? To je posledica. Osnovni problem je, da morajo nekateri ljudje fizično podpisati dokumente na papirju. Ko podjetje ugotovi, da lahko celotno potrjevanje dokumentov oziroma odločitev izpelje digitalno, potem lahko celotno podjetje začne digitalno poslovati, od računovodstva do proizvodnje ter poslovanja s kupci in dobavitelji.

Pomemben vidik je tudi optimizacija poslovnih procesov. To je pri digitalizaciji, ki omogoča visoko raven avtomatizacije poslovanja, neobhodno. Digitalizirati obstoječe procese pomeni s svetlobno hitrostjo delati stvari narobe. Napake so pri digitalizaciji dovoljene, morajo biti. Ljudje morajo preizkušati nove načine in morajo imeti na voljo orodja, ki jim to omogočajo hitro in brez posebnih stroškov. Takšen način razmišljanja je treba vgraditi v organizacijsko in vodstveno kulturo. Vse se spreminja in bolj kot bomo dovzetni za spremembe, bolj bomo napredovali.

Seveda je treba veliko pozornosti nameniti tudi izbiri orodij. Vsa moderna orodja so narejena po določeni metodologiji. Če jih uporabimo na način, kot so bila zasnovana, je implementacija zelo hitra in stroškovno učinkovita. Najpomembneje je, da se uporabljajo orodja za tisto, čemur so namenjena, prilagoditve naj gredo bolj v smeri razširitev, ne v spremembe osnovne rešitve. Manj kot je prilagoditev, nižji so stroški implementacije, predvsem pa prihodnjih nadgradenj. Svet se posodablja vse pogosteje.

Kaj konkretno vi predlagate pri uvedbi digitalnih orodij?

Agilen pristop. O agilnosti smo v preteklosti veliko poslušali, v praksi pa jo redko vidimo. Držimo se nekaj preprostih receptov, ki delujejo. Pazimo, da delamo jedro implementacije na način, ki je primeren velikosti in ciljem podjetja. Projekt se razdeli na več logičnih celot, ki prehajajo v produkcijo ena za drugo. Naročnik je stalno vključen v razvoj rešitve. Na takšen način vedno pridemo do rešitve, s katero je stranka zadovoljna. Izkušnje pomagajo, a vsako okolje je dejansko drugačno, treba je biti prilagodljiv.

Ne smemo pa pozabiti na dobre prakse in ponavljati tisto, kar se je drugje izkazalo za pravilno. Resda je digitalizacija v vsakem podjetju drugačna, ampak tu ne sme biti odkrivanja tople vode. Enostavno za to nimamo niti časa niti denarja.

Kako se to odraža v praksi – podjetja sledijo vašim priporočilom – kje se najpogosteje zatakne?

Zaupanje v ponudnika je vsekakor na prvem mestu. Vsi najprej mislijo, da so nekaj posebnega. Še vedno se razmišlja v smeri, kaj se ne da, namesto, kaj lahko naredimo. Ko jim pokažemo, kaj se da in kako to počnejo drugi, prebijemo led. Moram se tudi posuti s pepelom. Včasih naredimo tudi ponudniki napako, da poskušamo doseči nekaj, kar se nam zdi pomembno. Ali da neko rešitev naredimo tako, da je za nas enostavneje. V obeh primerih stranka ne dobi tistega, kar pričakuje. Zavedati se moramo, da vsako podjetje najbolje pozna svoje poslovanje in ima ljudi, ki veliko vedo in znajo. Mi pa poznamo tehnologije in dobre prakse od drugod. Treba se je znati poslušati, kar pa je redka vrlina.

Na strani kupcev informacijskih rešitev se po mojih izkušnjah najpogosteje zatakne pri transparentnosti, ki je predpogoj za uspeh v digitalni družbi. V vseh okoljih imamo posameznike, ki jim transparentnost ne ustreza, zato ima vodstvo pri vpeljavi tehnologij pogosto veliko težav. Velikokrat so ovira zaposleni, ki se bojijo za svoje bonitete in vlogo v organizaciji. Ni pa samo cona udobja tista, zaradi katere prihaja do odpora. Lahko gre za čisto eksistencialna vprašanja, ali bo še obdržal službo.

Kako naj podjetje premaga te ovire?

Veste, podjetje lahko izvede neko spremembo na dva načina. Ali jo diktira vodstvo oziroma lastnik ali pa do nje pride zaradi kritične mase zaposlenih, ki zahtevajo spremembo. Pri digitalizaciji je treba veliko delati z zaposlenimi. Upravljanja sprememb se je treba lotiti z vso resnostjo in zavzetostjo. Pravzaprav mora vsak zaposlen in menedžer vedeti, zakaj se nekaj dela in kako bo to nanj vplivalo. Najprej je treba pridobiti konsenz, potem pa iti skupaj proti cilju. Ko je podjetje že digitalizirano, so stvari precej enostavnejše. Postane transparentno in se ne ukvarja več s skrivanjem realne slike, ampak z dejanskimi izzivi in rešitvami zanje. Pot je zelo težka, nekatera podjetja brez kadrovskih sprememb verjetno tega ne bodo mogla nikoli narediti.

Kaj bi podjetjem, ki se podajajo na pot digitalizacije še posebej položili na srce?

Že včeraj bi bilo treba začeti z razvojem digitalnih kompetenc. Dvigniti je treba nivo znanja o tehnologijah, morda zaposliti osebo, ki deluje v podjetju svetovalno. Digitalizacijo je treba spraviti na strateško raven, saj ne gre samo za taktična orodja, ampak nam dejansko omogoča spremembo poslovnega modela. Velikokrat je ob tem treba premisliti tudi vizijo. Kot sem že rekel, se družba hitro in močno spreminja. Nujno je torej pripraviti strategijo, določiti prioritete, cilje in odgovornosti ter to začeti dejansko tudi izvajati. Glede na izkušnje, ima velik vpliv na uspešnost digitalizacije izbira partnerjev, da se ujamemo pri vrednostnem sistemu. Tako se lahko vzpostavi ekipa, ki se bori za isti cilj. Pri digitalizacije je namreč ključno sodelovanje. Brez tega ne bo šlo.

PREDAVANJE NA NT REMOTE:

Vse, kar je treba vedeti pred implementacijo BI

BI pomeni videti podatke in razumeti bistveno več. Podatke, ki jih imamo v različnih informacijskih sistemih. Kaj o implementaciji Power BI pravijo dobre prakse, tehnologije in kompetence, bo predstavljeno na predavanju: 

• Kaj je BI na primerih dobrih praks.
• BI arhitektura (ključni elementi)
• Vloge pri razvoju BI
• Koraki in metodologija razvoja BI
• Primer dobre prakse