Leto 2015, ko naj bi leteli avtomobili in rolke, je mimo, mi pa še vedno godrnjamo v popoldanskih in prazničnih kolonah na cestah.

Razen v primeru, da ste zadnjih nekaj let preživeli povsem izolirani od sveta, je skorajda nemogoče, da še ne bi slišali za računalništvo v oblaku oziroma cloud computing. Tudi če vam je na nek čudežen način uspelo spregledati bliskovit razvoj na enem od najbolj vročih področij tehnologije, pa sami zagotovo niste ubežali uporabi rešitev v oblaku. Office 365, Facebook, Twitter, Gmail, LinkedIn, Flickr, Youtube, Google Docs in Dropbox so zgolj vrh ogromne ledene gore storitev, ki temeljijo na oblačnih rešitvah.

Razen v primeru, da ste zadnjih nekaj let preživeli povsem izolirani od sveta, je skorajda nemogoče, da še ne bi slišali za računalništvo v oblaku oziroma cloud computing. Tudi če vam je na nek čudežen način uspelo spregledati bliskovit razvoj na enem od najbolj vročih področij tehnologije, pa sami zagotovo niste ubežali uporabi rešitev v oblaku. Office 365, Facebook, Twitter, Gmail, LinkedIn, Flickr, Youtube, Google Docs in Dropbox so zgolj vrh ogromne ledene gore storitev, ki temeljijo na oblačnih rešitvah.

Najprej se opravičujem za uporabo tujke v naslovu, a drugače ni šlo. Disrupcija postaja najmodernejša beseda v sodobnem poslovanju in v naslednjih letih se ji ne bomo mogli ogniti. Odkar sem naredil napako in si ogledal nekaj izdelkov na Kickstarterju (ironično, storitvi, ki ima zelo disruptiven vpliv na financiranje poslovnih projektov), mi po spletu sledijo oglasi, ki mi obljubljajo samo revolucionarne spremembe ustaljenih konceptov.

Najprej se opravičujem za uporabo tujke v naslovu, a drugače ni šlo. Disrupcija postaja najmodernejša beseda v sodobnem poslovanju in v naslednjih letih se ji ne bomo mogli ogniti. Odkar sem naredil napako in si ogledal nekaj izdelkov na Kickstarterju (ironično, storitvi, ki ima zelo disruptiven vpliv na financiranje poslovnih projektov), mi po spletu sledijo oglasi, ki mi obljubljajo samo revolucionarne spremembe ustaljenih konceptov.

Dobrih deset dni po uničujočem orkanu Sandy leta 2012 je takratni župan New Yorka Michael Bloomberg oznanil racionalizacijo z gorivom. Prvi dan po odredbi so lahko gorivo dobili le tisti, pri katerih se je registrska številka avtomobila končala s sodim številom, šele naslednji dan so prišli na vrsto tisti z lihimi številkami in tako naprej do preklica. Nekateri od bralcev se bodo še spomnili tovrstnih ukrepov v Sloveniji v osemdesetih letih, a večina mlajših si težko predstavlja, kakšne nevšečnosti lahko prinesejo že blažje motnje v verigi oskrbe z energenti.

Dobrih deset dni po uničujočem orkanu Sandy leta 2012 je takratni župan New Yorka Michael Bloomberg oznanil racionalizacijo z gorivom. Prvi dan po odredbi so lahko gorivo dobili le tisti, pri katerih se je registrska številka avtomobila končala s sodim številom, šele naslednji dan so prišli na vrsto tisti z lihimi številkami in tako naprej do preklica. Nekateri od bralcev se bodo še spomnili tovrstnih ukrepov v Sloveniji v osemdesetih letih, a večina mlajših si težko predstavlja, kakšne nevšečnosti lahko prinesejo že blažje motnje v verigi oskrbe z energenti.

Slovenija je majhna država in njen javni sektor je zato izpostavljen izzivom, ki jih imajo vse majhne države. Pičlima 2 milijonoma prebivalcev, malo več kot jih živi samo na Dunaju, mora nuditi vse ključne servise, ministrstva, skrbeti za zdravstvo, izobraževanje, socialo, kulturo, obrambo, sodstvo, pokojninski sistem, zakonodajno funkcijo in še kaj.